Tako se ravna z javnim denarjem: 20.000 evrov za tri stopnice

Zgrajene stopnice (Vir: Facebook)
POSLUŠAJ ČLANEK
Po odmevnem intervjuju z kardiologom dr. Blažem Mrevljetom, ki brez dlake na jeziku razkriva šokantno delovanje "zdravniško-dobaviteljske mafije," kot ji pravi, sedaj na Domovini dajemo še nekaj primerov razsipavanja z davkoplačevalskim denarjem, zaradi kakršnega v Sloveniji plačujemo visoke davke za (pod)povprečne javne storitve.

Občina Straža se je v sredo na Facebooku pohvalila z novo pridobitvijo: »vstopno-izstopno točko na reki Krki«, ki glede na priloženo fotografijo občini prinaša tri nove kamnito-lesene stopnice, namenjene kopalcem.

Morda je bil namen dober, a po prepričanju mnogih, tudi gradbenikov, ki se ukvarjajo s takšnimi deli, gre za močno preplačano javno investicijo. Ta je sicer manjšega obsega, a služi kot zelo plastičen primer, ki je ravno zato razburil mnogo ljudi.

Izračunali smo, koliko je občina domnevno preplačala projekt, v ponazoritev še enega podobnega "kurjenja" davkoplačevalskih sredstev pa navajamo še primer prostorov UE Šmarje pri Jelšah, kjer je v prazno izpuhtelo več kot milijon evrov. 



Objava Občine Straža na Facebooku je iz več razlogov sprožila val ogorčenja po vsej Sloveniji. Nekateri menijo, da stopnice do Krke že v osnovi niso potrebne, saj na tem mestu ni nikakršne vzpetine.

A če so morda potrebne zaradi morebitnega blatnega nabrežja, v oči bode njihova cena - zanje je namreč Občina odštela kar 19.500 evrov. Ali kot pojasnjujejo v občinski upravi - toliko niso stale le stopnice, ampak vsa dokumentacija in vsa pripadajoča dela.

Projektna dokumentacija, soglasja Ministrstva za okolje in prostor, Sektorja območja spodnje Save in Zavoda za varstvo narave OE Novo mesto, stavbna pravica (Direkcija RS za vode) so občino skupaj stale 10.460,78 evra, stopnice in gradbena dela pa so stala 9.058,68 evra.

Vsaj petkat preplačane


Ob klicanju različnih ponudnikov, ki smo ga opravili na Domovini, je bila najnižja cena stopnic, ki so jo ponudili obrtniki, 300 evrov, najvišja pa 450 evrov, delovne ure montaže so stale v povprečju 14 evrov po uri. Geodetski načrt za gradnjo stanovanjske hiše stane manj kot 500 evrov, za takšne stopnic je tako cena občutno nižja.

Ocena paketa dela kot ga je opravilo izbrano podjetje, je po našem povpraševanju pri še enem gradbeniku, ki opravljajo takšna in primerljiva dela, vredna kvečjemu med tisoč in tisoč petsto evri. V primeru, da bi kopali in vrtali več metrov globoko ter temelje postavili na pilotih, uporabili najboljši možni les ipd. (pa tega niso storili), cena vseeno ne bi presegla 3.000 evrov, so nam zatrdili.

Tako je že samo delo po nekaterih ocenah preplačano za najmanj petkrat. Res pa v uredništvu nismo izvedli primerjave za pridobitev potrebne dokumentacije in plačil dovoljenj, za katere je občina, kot smo navedli zgoraj sicer odštela dodatnih dobrih 10 tisočakov.

Slovenci zgroženi


Družabna omrežja so zasuli komentarji državljanov, ki so omenjali vse, od občinskega natega do korupcije, ki se dogaja po vsej državi. Komentarji kot je "taborniki/skavti bi lepše stopnice zgradili brezplačno" in vici o spomeniku - najdražjih stopnicah na svetu, preplačanih maketah, drugem tiru in krivdi excelovih tabel v Sloveniji že dolgo niso več le smešni.


Primer številka 2: zapravili milijon in pol


"Začasna rešitev," ki je trajala kar sedem let, služilo je Trimo Trebnje


Drugi primer, ki ga dajemo v ponazoritev razsipniškega ravnanja z davkoplačevalskim denarjem, prihaja iz Šmarja pri Jelšah. Tam se je Upravna enota na zahtevo ministrstva pred leti morala preseliti iz (domnevno) potresno nevarne stavbe (v njej so ostali občinski uradniki, ki niso bili takšnega mnenja) v kontejnerje, ki so veljali za začasno rešitev, do ureditve prostorov bodisi v sosednji stavbi, bodisi do izgradnje novega objekta.

Začasna rešitev se je z leti skorajda prelevila v trajno - trajala je namreč dobrih sedem let. V tem času je za uporabo kontejnerjev iz državnega proračuna na TRR podjetja Trimo Trebnje, ki je dobilo ta posel, steklo milijon evrov.

Nadaljnjih 500 tisočakov pa je po sedmih letih šlo za ureditev prostorov v sosednji upravni stavbi, ki je bila že več let prazna in bi se ta rešitev lahko izvedla že mnogo prej. Poleg tega je že danes očitno, da na energetsko neučinkovitem in zastarelem objektu stroškov še ni konec.

Za leta trajajočo selitev je tako država zapravila več denarja kot bi jo stala gradnja novega sodobnega in energetsko varčnega objekta upravne enote, ki so jo najprej tudi načrtovali in idejo kasneje opustili.

Denar je izpuhtel, državljanom - uporabnikom upravnih storitev s Kozjanskega in Obsotelja pa je ostala polovičarska rešitev po standardih iz socialističnih časov, ki jo je, razen v smislu prijaznosti in ustrežljivosti uradnikov, težko ureditvi v skladu s sodobnimi smernicami ljudem prijaznih javnih prostorov.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike