Tako se namerava vlada lotiti birokracije v državni upravi in to približati ljudem

Glede administrativnih ovir in konkurenčnega poslovnega okolja Slovenija že dolgo časa stopica za ostalimi državami v EU, a kot kaže se bo nekaj premaknilo tudi v tej smeri. V koalicijskem usklajevanju je zakon, ki bi prinesel nekaj debirokratizacije za različne vidike državne uprave, kar bo prineslo predvsem lažje poslovanje za nekatera podjetja.

Rešitve je oblikoval strateški sveta, predlog pa je naprej potiskala predvsem NSi, katere bistveni poudarek je prav debirokratizacija. Kaj predlog prinaša?

Čeprav se je v zadnjem poslovno okolje izboljšalo, so še vedno prisotne težave glede javnih naročil in regulativnega bremena. Kljub temu, da se je čas, ki je potreben za plačilo davkov v Sloveniji, nekoliko zmanjšal (z 245 ur v letu 2018 na 233 ur v letu 2019), je še vedno precej višji v primerjavi s povprečjem EU (172 ur).

Podjetja še vedno menijo, da so pogoste nepredvidene spremembe zakonodaje v Sloveniji moteče za poslovno okolje. Poleg tega mala in srednja podjetja še vedno menijo, da je upravno breme veliko in da se zmanjšuje prepočasi.

Sredi maja je tako vlada ustanovila Strateški svet za debirokratizacijo na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju. Po obsežnem in večmesečnem delu so delovne skupine in strateški svet pripravili nabor predlogov za debirokratizacijo. Med njimi so enostavne rešitve, ki nimajo negativnih finančnih posledic za javne blagajne in ne zahtevajo sistemskih sprememb zakonodaje, zbrane v predlogu Zakona o poenostavitvah v državni upravi.

Kaj prinaša predlog? Spreminja se 22. zakonov

Predlog prinaša paket poenostavitev pravnih institutov, ki niso sistemske narave in nimajo negativnih finančnih posledic za javne finance. Dotikajo se področja javno uprave, pravosodje, financ, kmetijstva, okolja in prostora, socialnih zadev, izobraževanja ter zdravja. Gre za poenostavitve v 22. različnih zakonih.

Med drugim se poenostavlja vročanje v upravnem in pravdnem postopku, kjer se ukinja uporabo žiga v državni upravi. Za veljavnost odločbe bo tako zadostoval fizični ali varni elektronski podpis uradne osebe. Enako velja glede označitve navedbe organa v elektronskem podpisu uradne osebe.

Državna uprava bližje ljudem

Poenostavlja poslovanje državnih organov z javnimi uslužbenci. Delodajalec bo tako lahko sklepe glede dela uslužbenca vročal tudi na elektronske naslove, ki jih javnim uslužbencem zagotovi delodajalec, pod pogojem, da je tako dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi.

Državni upravi se s tem predlogom določi namesto primernega roka za odgovor, ki je sedaj v veljavi, rok 15 dni z namenom, da bo državna uprava pripombe stranke redno obravnavala in nanje odgovarjala v predpisanem roku. Enako velja za vprašanja državljanov. Sedaj se namreč dogaja, da vprašanja ter pripombe oziroma kritike ostanejo neobravnavane tudi po več tednov. S to rešitvijo bi se zasledovalo načelo dostopne javne uprave. Prav tako se predlog predvideva, da se uredi sankcije za nespoštovanje te uredbe, ki jih sedaj ni.

Drugačen rok za plačilo akontacije dohodnine

Po novem se uvaja en vplačni račun za vse davke in prispevke od plače, podjemnih pogodb in avtorskih honorarjev, ob tem pa  se poenostavlja tudi davčni postopek. Spremenil se bo namreč rok plačevanja obrokov akontacije dohodnine za zavezance, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov. S predlogom spremembe se predlaga, da se kot enotni rok za plačilo tako predhodne akontacije dohodnine in akontacije dohodnine kot tudi obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost določi plačilo do najpozneje 20. dne v mesecu za pretekli mesec.

Poenostavlja se postopek uveljavljanja ugodnosti po konvenciji o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. S tem se zmanjšuje administrativne ovire na področju uveljavljanja ugodnosti po konvenciji. Neposredna oprostitev ali znižanje davčnega odtegljaja pa je možna le na podlagi vnaprejšnje vloge, ki jo odobri davčni organ. To davčnim zavezancem povzroča veliko administriranja, tudi v primeru popolnoma marginalnih zneskov, v nekaterih primerih pa je vnaprejšnje uveljavljanje ugodnosti celo onemogočeno.

Dosledni 30 dnevni rok za občin pri OPN

Ukinja se pojem »odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti«, saj je zdravnik specialist že sedaj opredeljen kot temeljni odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti na svojem področju specializacije in kot tak odgovoren za strokovno delo zdravstvenega tima, ki mu je nadrejen. Ker imajo zdravniki specialisti opravljen izpit za samostojno opravljanje zdravniške službe, se črta pogoj dodatnih let delovnih izkušenj.

Zakonski predlog omogoča tudi prenos neporabljenih pravic porabe občin iz naslova sofinanciranja investicij v naslednje proračunsko leto, poenostavlja izdelavo plačilnih nalogov za policijo, ukinja celo obveznost izdaje računov, če stranka račun plača s kreditno kartico. Pri pripravi občinskih prostorskih načrtov pa se od občin zahteva, da dosledno spoštujejo tridesetdnevni rok in določa možnost le ene dopolnitve vloge.

Predlog črta tudi člen, ki določa, da morajo sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači posredovati ministrstvu pisno izjavo, da so vsi podatki, ki se v zvezi z njimi vodijo v imeniku, točni, oziroma sporočiti podatke, ki so spremenjeni, in sicer do konca januarja v posameznem koledarskem letu. Določba je nepotrebna in predstavlja administrativno obremenitev sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, saj imajo sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači sami interes, da so v imeniku navedeni njihovi točni podatki, ki so nujno potrebni za izvajanje njihovih nalog oziroma storitev.