Tako je Miro Cerar otrokom razložil demokracijo. Zdaj vemo, da je tudi sam ne razume dobro

Vir foto: Vir: facebook profil Mira Cerarja
POSLUŠAJ ČLANEK
V letu 2009 je Cerar izdal knjigo z naslovom Kako sem otrokom razložil demokracijo. Privlačne ilustracije Izarja Lunačka, okvirčki z razlagami novih pojmov, praktični primeri, kjer je namesto Janeza in Micke, uporabil imena svojih otrok. Simpatično skratka.

Po skoraj štirih letih v politiki in na čelu vlade je napočil čas, da Cerar knjigo ponovno vzame v roke. Katera poglavja demokracije mu še posebej nagajajo, smo preverili na Domovini.

Miro Cerar o neposrednem demokratičnem odločanju


»Najpomembnejša oblika neposrednega demokratičnega odločanja na ravni države je referendum (splošno ljudsko glasovanje o nekem vprašanju). /…/ Že nekaj tednov pred glasovanjem se zagotovi, da so ljudje preko medijev čim bolje obveščeni o razlogih za in proti zadevi, o kateri se bo glasovalo.« (str. 161)

V času Cerarjeve vlade smo imeli dva referenduma: referendum o noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (decembra 2015) in referendum 2. tiru (september 2017).

Na tiskovni konferenci v zvezi z zbiranjem podpisov za referendum o 2. tiru je Cerar izjavi: »Tega referenduma ne sme biti. Če bo, bo ta ustavil projekt, za katerega so si prizadevale vse dosedanje vlade. Vsem, ki zbirajo podpise za referendum, bi rad povedal, da prevzemajo zelo veliko odgovornost za to, da projekt, ki je za vse v državi ključen, ne bo uresničen«

Na ogledu poteka gradnje izvlečnega tira je Cerar referendumsko kampanjo označil kot metanje polen pod noge. »Pričenja se razmislek o naši skupni odločitvi, ali bomo obstali na mestu, ali si bomo še naprej metali polena pod noge.«

Več kot očitno je Cerar na najpomembnejšo obliko demokratičnega odločanja pozabil, ko je šlo za projekt, ki bi njemu in njegovi vladi omogočil ponovno izvolitev. S svojo ekipo in podporniki zakona se tudi ni pretirano trudil, da bi javnost preko medijev poučil o razlogih za in proti zadevi, o kateri se bo glasovalo. Samo spomnimo se tragikomičnih soočenj na javni RTV, komercialne televizije so se od referendumskega vprašanja distancirale.

Avtor ilustracije: Izar Lunaček

Miro Cerar o spoštovanju sodišč


»V skladu z načelom pravne države je tudi zelo pomembno, da državni organi, posamezniki in drugi spoštujejo odločitve sodišč.« (str. 122)

Načela pravne države je poteptal  s tem, ko se je požvižgal na odločitev Vrhovnega sodišča, da zavrne prošnjo za azila Ahmada Šamija. Kot največji samodržec je odločil, da pravnomočno izvršbo sodbe zadrži in začne ponoven postopek prošnje za azil.

»Načelo ustavnosti pomeni, da je ustava najvišji pravni akt v državi in jo morajo spoštovati vsi organi oblasti (parlament, predsednik države, vlada in drugi).« (str. 120)

Svoje nespoštovanje ustave je pokazal Cerar v preteklem tednu, ko se je v parlamentu dobesedno požvižgal na odločbo Ustavnega sodišča in ustavno načelo enakosti ter s koalicijo sprejel predlog za začetek spremembe Ustave glede financiranja javno veljavnega programa v zasebnih šolah.

Avtor ilustracije: Izar Lunaček

Miro Cerar o neodvisnosti sodstva


»Najpomembnejši varuh prava so sodišča in sodniki. /…/ Pri tem je v pravni državi nadvse pomembno, da so sodniki in sodišča neodvisni od politike, kajti le tako lahko nepristransko in pošteno opravljajo svojo funkcijo sojenja. Ali si predstavljate, kako bi bilo, če bi bili sodniki podrejeni politikom?« (str. 82)

Tanka je meja med tem, kdaj je primerno pokritizirati delovanje sodstva in kdaj je tako kritiziranje izvrševanje pritiska na njihovo delo. Bi pa bilo v nekaterih primerih, ko gre za očitne pristranskosti, dobro kaj reči. Poseben tretma nekaterih politikov (Janković) ali pa čudni postopki simpatizerjev določenih strank (Novič).

Miro Cerar o odgovornosti političnih funkcionarjev


»Politiki, ki oblast izvajajo slabo, nepravilno, nepošteno ali nepravično, so za svoje ravnanje odgovorni in jim lahko v takšnem primeru preneha njihova politična funkcija. Če na primer minister v vladi naredi hudo napako, zaradi nje sam odstopi ali pa ga odstavi predsednik vlade ali parlament./…/ Demokratični politični sistem torej na eni strani zagotavlja udeležbo, na drugi strani pa preko zagotavljanja odgovornosti političnih funkcionarjev omejuje oblast, da se ne bi razvila v avtokracijo oziroma diktaturo« (str. 68)

Koliko svojih ministrov je zaradi različnih slabosti, nepravilnosti, nepoštenosti in nepravičnosti zamenjal Cerar in koliko bi jih moral? Se še spomnite afere z dodatki? Maja Makovec Brenčič in Dušan Mramor sta obdržala svoja ministrska stolčka, čeprav je šlo za nepravilnost, nepoštenost in nepravičnost. Iz Cerarjeve vlade je, zaradi afere Telekom, odstopil minister Janko Veber.

Kaj pa ministrica za zdravje, ki s svojim slabim delovanjem samo še poglablja brezno slovenskega zdravstva?

Miro Cerar o dobri in slabi politiki


»Slaba in neuspešna politika pa lahko vodi v nered, včasih celo v vojno, hkrati pa ni dovolj pravična, ne spodbuja dovolj sodelovanja med ljudmi in državljanom ne omogoča, da si pridobijo dovolj materialnih dobrin, kar mnoge pahne v revščino.« (str. 64)

Po podatkih statističnega urada RS je stopnja tveganja revščine 13,9%, pod pragom revščine pa živi 280.000 ljudi (podatki za leto 2016). Tudi sodni sistem ne kaže velike pravičnosti. Še vedno pa znamo Slovenci stopiti skupaj in pokazati veliko stopnjo sodelovanja. Kolikšne so pri tem zasluge države, presodite sami.

Avtor ilustracije: Izar Lunaček


Vsi citati in ilustracije so iz knjige: Miro Cerar: Kako sem otrokom razložil demokracijo. (Ilustriral Izar Lunaček) Ljubljana: Cankarjeva založba, 2009.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30