Tako božič praznujejo mladi z različnih koncev sveta, ki skupaj študirajo v Nemčiji

Tadeja Kreč
0

Embed from Getty Images
Praznovanje božiča se v različnih kulturah in verstvih močno razlikuje. Eno je tradicija, drugo pa praznovanje mladih, posebej še v tuji državi. 

Pred vami je vpogled v praznovanje mladih, ki študirajo v Nemčiji in kaže preplet tradicije, vere in prilagajanja v za večino novi zahodni kulturi. 

Julia Švede prihaja iz Latvije in je bila krščena v rusko ortodoksno pravoslavno cerkev, a sebe nima za tradicionalno vernico, zato ima o božičnem praznovanju osebno mnenje, ki ga ne bi posploševala ne na Latvijce, ne na ortodoksne vernike.

Ruski ortodoksni verniki božič sicer praznujejo 7. januarja. »Praznovanje« je velika beseda za to, pravi Julia. »Drugače kot danes na Zahodu je za Ruse božič zelo tih, religiozni, jaz bi rekla tudi intimni praznik, medtem ko je novo leto veliki dan, ko prejmeš darila, se zabavaš s prijatelji in družino in vsem čestitaš,« pojasni.

Za božič si ni tako pomembno voščiti, saj ga praznujejo le verni ljudje. Tradicija je iti v cerkev in morda imeti tudi tih in miren večer z najožjo družino. »Ker je moja družina majhna in neverna, ponavadi ne praznujemo, le voščimo si. A tako ni le v moji družini. Ker je bila Sovjetska zveza ateistična dežela, je bilo za večino ljudi novo leto veliko bolj pomemben praznik kot božič.«

V Evropi med božičnimi počitnicami na večerjo povabi prijatelje ali pa proste dni izkoristi za potovanje. »Če sem iskrena, me na božič ne vežejo kakšna močna čustva,« pravi.

Rusi imajo sicer tudi tradicijo imenovano »staro novo leto,« ki je novo leto po starem koledarju, torej iz 13. na 14. januar. Spominja se, da je kot otrok praznovala tako božič kot tudi novo leto in staro novo leto. Ko je odrasla, pa se je njen pogled na praznovanje popolnoma spremenil.

»Zame osebno vsa ta praznovanja (vključno z mojim rojstnim dnem) ne pomenijo veliko – ničesar ne spremenijo, so kot drugi dnevi. Spremembe se v življenju ne zgodijo zaradi koledarja, ampak zaradi notranjega vzgiba po spremembi. Kakorkoli, bolj pomemben se mi zdi zimski solsticij 21. decembra – takrat bi moral biti pravi božič, a veliko ljudi tega ne ve. To je energetsko zelo močan dan, popoln za duhovne prakse in sprejemanje odločitev. Jaz ga izkoristim za meditacijo.«

Na Zahodu se ji zdi božič prej družabno družinsko srečanje kot verski praznik, kar se ji zdi dobro, da imajo tudi družine razlog, da pridejo skupaj in preživljajo dragocen skupni čas.

Nemec Michael se nima za vernika. Božič praznuje skupaj z družino in sorodniki. Zdi se mu lep družinski praznik. Z družino skupaj pripravijo darila druga za drugega in okrasijo božično drevo. Za božično večerjo njegova mati pripravi tipični nemški božični jedilnik; pečeno gos, krompirjeve cmoke n sladko rdeče zelje. Po njej se družina tudi obdaruje.

 

Joie Anne Sophie prihaja s Filipinov. Božič je za njeno družino velik praznik, priprave nanj se začnejo že septembra. Odštevanje do božiča namreč začnejo že 100 dni pred praznikom (1. september). Ta najdaljša in najstarejša božična sezona se imenuje Ber Months. »Noro je,« pravi.

Pred božičem praznujejo devetdnevnico, ob kateri gredo vsak dan k sv. maši. Odkar živi v Nemčiji, se te ne udeležuje več, ker je edina filipinska maša pozno zvečer, ko ona ne utegne.

Na božič imajo veliko praznovanje z razširjeno družino in ogromno hrane. Podobno je sedaj, ko je njena družina za praznike prišla v Nemčijo. Nakupovali so ves teden pred božičem. Božično večerjo spremlja tradicija, imenovana Noche Buena, po kateri morajo z večerjo počakati do polnoči na božični večer, pred katerim gredo tudi k maši. Ko ura odbije polnoč, odprejo darila. Naslednji dan spet jedo. Glavni obrok traja od osmih do dvanajstih dopoldne, po hrani imajo karaoke. Kljub temu, da praznuje v Nemčiji, čuti filipinskega duha božiča.

Mohsen prihaja iz Irana. Ker v Nemčiji živi sam, božič praznuje z nemško družino, ki jo že dlje časa pozna. Koliko ve, v Iranu božiča ni. Ker je večina Irancev muslimanov, praznujejo druge praznike. Pred kratkim so tako praznovali »yaldo« – najdaljšo noč v letu oz. zimski solsticij. Novo leto praznujejo 13 dni, imenuje pa se Nouruz in se pomeni prihod pomladi.

»V Iranu seveda so tudi kristjani,« pravi. »So manjšina, vladi pa je za njihove pravice vseeno. Mnogi živijo v Isfahanu (veliko mesto v Iranu). Tam božič praznujejo sami zase«, pove Mohsen.

Leon Tang prihaja iz  Malezije, ki je pretežno muslimanska dežela. V državi živijo tri rase (Malezijci, Indijci in Kitajci – tej pripada sam). Za razliko od Nemčije v njegovi domovini nimajo božičnih tržnic, so pa mesta vedno okrašena glede na praznike, torej tudi za božič. »Ni tako fensi kot je v Nemčiji, še vedno pa veje božični duh.«

»Večina ljudi ne razume resničnega pomena božiča, večina jih bo mislila le na Božička in darila,« pravi. Kot kristjan pa je vsako leto pred božičem skupaj s prijatelji obiskoval domove drugih župljanov, da so zaželeli lepe praznike in otrokom razdelili sladkarije.

Vsako leto obiščejo tudi domove za ostarele in sirotišnico, kamor v spremstvu Božička ali gospe Božičkove prav tako nosijo sladkarije in pojejo božične pesmi.

Na božič imajo slavljenje, srečajo se in skupaj jedo.  Včasih pripravijo purana in srečelov ter uživajo v druženju s prijatelji in družino. Ni pa božič edino družinsko praznovanje, saj praznujejo tudi kitajsko novo leto ali festival Mooncake.

»Praznovanje Božiča v Evropi in Maleziji se močno razlikuje, a je na nek način tudi podobno,« meni Leon, ki zase pravi, da praznuje bolj njegov krščanski pomen kot povprečni Malezijec.

V Indiji, kjer praznujejo vse možne praznike vseh religij, je božič praznik zabave in veselja. Ankit prihaja iz Kalkute in božič praznuje dan prej, ko je na ulicah velik festival. Niso verni, a z družino kljub temu obiščejo katedralo sv. Pavla. Božični večer zaznamuje več različnih večerij, na božično jutro pa je obvezna torta.

»Korporativni« duh božiča – božična drevesa, božično tematizirani puloverji, zabave itd. so del indijskega praznovanja, pravi Mario Stallone, ki prihaja iz drugega konca Indije. Ulice so okrašene, pekarne pripravljajo posebno pecivo, veliko ljudi gosti božične večerje in zabave. Večina ljudi božič praznuje za zabavo in težko spoznajo pravi pomen za njim.

Kot kristjan praznuje drugače. »Božič mi pomeni čas veselja o rojstvu Gospoda Jezusa Kristusa,« pravi.

Božični čas se zanj tako začne ob začetku decembra, ko poznajo božično koledovanje. Vedno praznuje z družino (tudi sedaj v tujini). Doma postavijo jaslice, okrasijo božično drevo, mama pa speče posebno pecivo. Obdarujejo se in se v molitvi pripravijo na božič. »To je vedno tudi čas srečanja z razširjeno družino, ki je pomembno, ne glede na to, na katerem koncu sveta praznuješ.«

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime