Tako bodo podnebne spremembe preoblikovale Evropo: pšenico in koruzo bodo gojili v Skandinaviji, na jugu bo uspevalo bolj malo

Uredništvo
5

Podnebne spremembe bodo celotno kmetijsko gospodarstvo Evropske unije postavile na glavo, v novem poročilu ugotavlja Evropska agencija za okolje (EGP).

V sredozemskih državah bo kmetijski donos padel, severne in zahodne regije pa bodo imele daljša rastne sezone in bolj primerne pogoje za intenzivnejše kmetijstvo.

Kako se bo na razmere prilagodila Slovenija?

Od 60 do 80-odstotni padec vrednosti kmetijskih zemljišč na jugu Evrope  do leta 2100

V včeraj objavljenem poročilu agencija poudarja zaskrbljujoč “kaskado vplivov podnebnih sprememb na agroekosisteme in pridelavo rastlin”, ki bi lahko v prihodnosti vplivali na ceno, količino in kakovost proizvodov v Evropi.

Ekstremni vremenski dogodki, kot sta pogostejši suša in zmrzal, bodo močno spremenili kmetijstvo, kot ga poznamo danes.  Italija, Grčija, Portugalska, jug Francije in Španija se bodo po predvidevanjih soočile z zmanjšanjem donosa kmetijstva, kar bi lahko na koncu povzročilo izgubo kmetijskih zemljišč in opuščanje kmetijstva, piše v poročilu.

Vpliv podnebnih sprememb na vrednost zemljišč v Evropi (žal za Slovenijo ni podatka)

Skandinavija, nova južna Evropa

Vrednost kmetijskih zemljišč v južnih regijah Evrope naj bi se do leta 2100 zmanjšala za 60% na 80%, dve tretjini tega padca vrednosti pa bo po ocenah v Italiji, kjer bi se lahko skupna izguba gibala od 58 milijard do 120 milijard evrov  do 2100, kar je med 35 in 60-odstotni padec v primerjavi z obdobjem med leti 1961 in 1990.

Hkrati bo predvidoma za osem odstotkov zrasla vrednost kmetijskih zemljišč v zahodni Evropi, v nordijskih in baltskih državah pa še bolj. Daljše rastne sezone bodo tam omogočile gojenje novih vrst poljščin, kot sta koruza in ozimna pšenica.

Podnebne spremembe že vplivajo tudi na slovensko kmetijstvo, bodo pa pri nas kratkoročno predvidoma naredile manjšo škodo kot na strogem jugu Evrope.

Prilagoditev je glavna prednostna naloga

Prav tako bi vzhodne države do leta 2050 zaradi izboljšanih toplotnih razmer povečale donos v vinogradništvu. Zgodovinsko vinske sredozemske regije zaradi vročine ne bodo več najprimernejše za vinogradništvo, prav tako poročilo predvideva pomanjkanje vode za namakalne sisteme na jugu Evrope in premik gojenja oljk.

Avtorji poročila predlagajo, naj bodo poskusi prilagajanja podnebnim spremembam v kmetijskem sektorju prednostna naloga oblikovalcev politike Evropske unije in vsake države in regije posebej.

Kako bodo podnebne spremembe vplivale na kmetijski sektor v posameznih biogeografskih regijah (klik za povečavo)
Kot kaže zgornja slika, bodo posledice podnebnih sprememb v večini Slovenije, ki leži v celinski regiji, pomenile večje vročinske ekstreme, manj poletnih padavin in večje tveganje rečnih poplav.

V Alpskem svetu lahko pričakujemo večji dvig temperatur od evropskega povprečja, pomik rastlinskih in živalskih vrst navzgor, večje tveganje toče, zmrzali, krušenja skal ter zemeljskih plazov.

V mediteranski regiji ob morju pa veliko povečanje ekstremnih temperatur, manj padavin, večjo pojavnost suš, zmanjšanje rastlinske raznolikosti, večjo potrebo po namakanju za kmetovanje, manj pridelka, tveganja pri živinoreji ter negativne vplive na kmetijstvo zaradi učinkov podnebnih sprememb zunaj Evrope.

Kako gre Sloveniji?

Čeprav bo po brexitu realno skoraj 30 odstotkov  manj denarja za kmetijstvo, bo morala Slovenija kot druge članice po zahtevi EU 30 odstotkov denarja za kmetijstvo nameniti ukrepom za sonaravno kmetijstvo.

Slovenija ima dobre pogoje za ekološko kmetijstvo, ki pa bi jih lahko s pomočjo subvencij še spodbudili. Hkrati se v slovenskem kmetijstvu veliko govori tudi o pomenu vključevanja slovenske (ekološke) hrane v turizem, lokalno gostinsko ponudbo in pomen ustvarjanja inovativnih končnih produktov z visoko dodano vrednostjo.

Resolucija razvoja kmetijstva za obdobje 2021–2027, ki smo jo dobili letos, še ne zajame prilagoditve na podnebne spremembe z vidika prilagoditve vrst in tehnologij podnebnim spremembam, čeprav nagovori pomembna podorčja kakovosti hrane, konkurenčnosti, generacijske pomladitve in trajnostnega kmetijstva za ohranjanje okolja.

A gre bolj za smernice, za katere pa še ni znano, kako se bodo odražale v resničnih ukrepih in razporeditvi denarja.  Strateški načrt naj bi dočakali šele prihodnje leto.

Da bi se zgodil razvoj, si jo politika pri nas želi znižati povprečno starost gospodarjev kmetij s subvencijami za mlade prevzemnike kmetije in lažjim nakupom državnih kmetijskih zemljišč. Povprečna starost gospodarja slovenske kmetije je 57 let.

Čeprav je nedavni kmetijski sejem Agra zopet prinesel razprave o pomenu digitalizacije kmetijstva, pa Slovenija na tem področju močno zaostaja za tujino. Tako pri nas šele nekaj kmetov uporablja tehnologijo GPS, ki je v tujini že nekaj običajnega. Močno zaostajamo tudi pri uporabi tehnologije pri gojenju v rastlinjakih.

A trenutno se slovenski kmetje bolj kot s potrebno prilagoditvijo “novemu podnebju”, delijo zaradi predlagane kmetijske zemljiške zakonodaje.

5 KOMENTARJI

  1. Dobro in zanimivo bi bilo primerjati vse tovrstne študije od leta 80 dalje. Pred tem letom, če se prav spominjam, so bolj govorili o ledeni dobi, ki naj bi prihajala. V resnici človek več ne ve komu bi verjel.
    Eno pa je gotovo. Ob tej rodnosti nas bo v Slo samo še 1000000.

  2. Pšenica in koruza bi pri nas še rasli, le tistih ne bo, ki bi ju sejal.

    Sicer pa, poslušajte kateregakoli malo bolj razgledanega levičarja, ki vam bo povedal, da se v vseh navadnih, super in mega marketih lahko kupi kruh, zakaj bi potem sejali pšenico in koruzo.

  3. Ja, Friderik, se strinjam! Bilo bi dobro narediti analizo vseh apokaliptičnih *znanstvenih* študij. Predvsem, kdo jih izvaja in kdo financira. Ker sem prepričan, da zna biti v ozadju namensko lansiranje FAKE novic. Kajti, če je interes velik, se splača delati meglo!

    No, je pa res, da podnebne spremembe so. Ilirska Bistrica je bila na primer v Rimskem času vinorodno področje. Toda te spremembe so predvsem produkt naravnih ritmov. Pravijo, da ima večji vpliv na Zemeljsko klimo dinamično dogajanje na Soncu, kot pa človeštvo samo.

    Naše obnašanje pa mora biti pošteno do okolja, neglede na spremembe. Da bomo lahko z dvignjeno glavo predali svojo dediščino našim zanamcem.

    Pa četudi kdaj te spremembe bodo, brez panike! To se vedno dogaja tako počasi, da se človeški, živalski in rastlinski svet lahko prilagodi.

    Slovenija ne bo nikoli Sahara! Brez panike!

  4. Še en dokaz,da je vse posel.Posel so takšne enostranske napovedi,posel so vse vrste panik,posel je “enostranska znanost”. Skratka,vse to se lahko zgodi,če se oblikuje kritična masa interesa,ki potisne večino kapitala in ljudi v “nore” projekte,ki bodo Eliti dajali ekstra profite. To pa ni prava pot za večino ljudi niti v Evropi,niti na Svetu.
    Dejstvo je,da ne bo nič manj dežja,nič manj ali več suš,da bo tudi hladno-mrzlo,led in sneg.Potrebne bodo prilagoditve,ravnotežja,znanost,zdrav razum,manj pohlepa,ošabnosti in napuha. Več znanosti,ki bo raziskovala v korist vseh ljudi.
    Že danes vemo,kako “shraniti” vodo,že danes vemo,kako ravnotežno delovati in gospodariti v “zaprtih krogih” (krožno gospodarjenje)
    Res pa je,recimo v Sloveniji, da se ne želi veliko govoriti o “socialistični kmetijski katastrofi v Prekmurju”.In kaj se je zgodilo ? Tako imenovana znanost je podprla socialistično norijo z hidromelioracijami,komasacijami in arondacijami na socialistični način. Znižala podtalnico na katastrofalni nivo. Zastrupila zemljišča s prekomerno “kemijo”.Uničila prepotrebna naravna močvirja (danes se ve čemu služijo!).
    In danes tako imenovani okoljevarstveniki protestirajo proti uravnavanju vodotoka Mura,češ,da se želi posegati v naravni vodotok.Resnica pa je,da Mura ,v pravem pomenu, ni več “naravna” že iz socializma (skoraj 50 let!)(da ne bi komu padlo na pamet ,da zagovarjam hidroelektrarne na Muri,to bi bilo možno,kajti poznam mnogo okoljevarstvenikov,katerih “širina pogleda” ni širša od vrha njihovega nosa! ).Prav na primeru Mura se bo realno videlo,kolika je realna širina naše znanosti (vsa področja-celotna!).
    Danes se točno ve kaj je potrebno delati v Sloveniji, pa se to ne počne !
    Prvi korak je zakrpati “proračunsko vrečo”,saj iz nje preveč “curi” neznano kam ( saj se ve,pa se ne pove!).
    Denarja je dovolj! Znebiti se je potrebno pohlepnih “vampirjev”,”netopirjev” in “lumpenproletariata”.
    Spremembe okolja niso nerešljiv problem !

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime