Tajvan v središču pozornosti v odnosih med Kitajsko in ZDA. Kaj se dogaja na evropsko-kitajskem parketu?

Ob zahodnih kritikah Kitajske zaradi vse večjega pritiska na demokratično vladajoči Tajvan, ki ga Kitajska razglaša za svoje ozemlje, in krepitve vezi z Rusijo med invazijo na Ukrajino diplomacija Pekinga v Evropi pričakovano trpi.

Potovanje predsednice predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi na Tajvan, zadnjega v vrsti obiskov na Zahodu, je povečalo napetosti med ZDA in Kitajsko. Peking nasprotuje vsem stikom med vladami s Tajvanom, zato so ZDA zaradi spoštovanja Pekinga doslej ohranjale le neformalne stike z otokom, o čemer smo pisali v tem članku.

Srednja in vzhodna Evropa odigrali svojo vlogo

Vse večje razočaranje nad Kitajsko je ustvarilo nove priložnosti za Tajvan v srednji in vzhodni Evropi, ki je v samoupravnem otoku vse bolj začela videti ideološkega zaveznika in strateškega partnerja. Peking je v zadnjem času EU in njene države članice večkrat spomnil na njihovo obljubo, da bodo spoštovale načelo ene Kitajske.

Litva je lani kot prva v Srednji in Vzhodni Evropi izstopila iz kitajskega foruma 17+1, ki je bil ustanovljen leta 2012 za spodbujanje sodelovanja med Kitajsko ter Srednjo in Vzhodno Evropo. Odnosi med Vilno in Pekingom so se poslabšali, potem ko je Litva konec lanskega leta dovolila Tajvanu, da v državi de facto odpre veleposlaništvo.

Zadnji obisk litvanske ministrice povod za prekinitev stikov

Namestnica litovskega ministra za promet in komunikacije Agnė Vaiciukevičiūtė je avgusta po petdnevnem obisku v Tajpeju poudarila pomen gospodarskih vezi s Tajvanom in podprla izjavo skupine G7, ki kritizira kitajske vojaške vaje v okolici otoka. Litovsko ministrstvo za gospodarstvo in inovacije je v sredo sporočilo, da bo država septembra odprla trgovinski urad na Tajvanu, za vodjo urada pa je imenovalo Pauliusa Lukauskasa, trenutno svetovalca predsednice vlade Ingride Šimonytė. Novi litovski trgovinski urad na Tajvanu se bo imenoval litovski urad trgovinskega predstavništva v Tajpeju in ne Tajvan.

Kitajsko zunanje ministrstvo je prejšnji petek sporočilo, da prekinja “vse oblike sodelovanja” z njenim ministrstvom ter “izmenjave in sodelovanje z Litvo na področju mednarodnega cestnega prometa”.

Pobuda za povezovanje z vzhodno in srednjo Evropo izgublja naklonjenost

Pobudo 17+1 Kitajska-Vzhodna in Srednja Evropa je Peking oblikoval z namenom krepitve odnosov s članicami EU, Srbijo in drugimi državami, deloma tudi zato, da bi podprl svojo podpisano kampanjo Pas in pot, v okviru katere želi zgraditi mostove, železnice, elektrarne in drugo infrastrukturo po vsej evrazijski celini.

Zdaj se je število evropskih partnerjev zmanjšalo na 14, saj sta prejšnji teden Latvija in Estonija sledili svoji baltski sosedi in izstopili iz pobude. Latvijsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da nadaljnje sodelovanje države v skupini s Kitajsko “ni več v skladu z našimi strateškimi cilji v sedanjem mednarodnem okolju”.


Izvoz Evropske unije na Kitajsko v milijardah dolarjev (vir: tradingeconomics.com)

Estonski zunanji minister Urmas Reinsalu je v pogovoru za estonsko javno televizijo ETV dejal, da je izstop iz okvira “smiseln”, del odločitve pa je bilo dejstvo, da “Kitajska ni jasno obsodila vojne Ruske federacije proti Ukrajini”.

Bolgarija, Hrvaška, Češka, Grčija, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija so med državami, ki ostajajo v formatu sodelovanja, vendar je tudi njihova skepsa glede izvedljivosti formata vse večja. Češko zunanje ministrstvo je maja sporočilo, da se obljube o velikih kitajskih naložbah in vzajemno koristni trgovini ne uresničujejo, zaradi česar je češki parlament pozval k izstopu iz skupine.

Madžarska, ki je zlasti pod vodstvom predsednika vlade Viktorja Orbana vzpostavila tesnejše odnose s Pekingom ter odprla vrata za večje kitajske naložbe in vpliv, ostaja ena od redkih držav, ki so po zadnjih anketah najbolj naklonjene tesnejšim vezem. Namreč v teh anketah polovica Madžarov ocenjuje od zelo pozitivno do zmerno pozitivno učinek Kitajske na njihovo državo.

Kitajski “Belt and Road” in evropski “Global Gateway”

Po vdoru Moskve v Ukrajino je utrpela udarec tudi vodilna pobuda Pekinga “Belt and Road”, saj je prišlo do motenj v železniškem prometu in upočasnitve rasti na trgovinskih poteh skozi Rusijo in sosednje države.

Izvedenih je bilo le malo projektov, z izjemo mostu Pelješac na Hrvaškem, saj je Romunija zamrznila vse kitajske projekte, države, kot je Poljska, pa se bojijo naraščajočega trgovinskega primanjkljaja s Pekingom.

Hkrati je EU v zadnjih dveh letih okrepila prizadevanja, da bi se odzvala na kitajske naložbene pobude, imenovane Global Gateway. Načrt predvideva naložbe v višini 300 milijard EUR do leta 2027 v infrastrukturne, digitalne in podnebne projekte po vsem svetu, da bi okrepili evropske dobavne verige, spodbudili trgovino EU in pomagali v boju proti podnebnim spremembam.

Pogoji financiranja, ki jih Peking ponuja v okviru svoje pobude, so pogosto neugodni ali nepregledni, zaradi česar so nekatere revnejše države, zlasti v Afriki, zaradi dolga odvisne od Kitajske. Slednjo situacijo lahko spremljamo zadnja leta v Pakistanu, ki je ena izmed držav, ki je najbolj očitno ujeta v spiralo dolga Kitajski.

Evropska komisija je dejala, da bo cilj načrta Global Gateway vzpostavljanje povezav z drugimi državami brez ustvarjanja odvisnosti. V začetku februarja je EU napovedala naložbeni sveženj za Afriko v višini 150 milijard EUR v okviru Global Gateway, ki se bo v enakem deležu financiral z javnimi naložbami, jamstvi za posojila in zasebnimi naložbami.

Uvoz Evropske unije v deležih (vir: tradingeconomics.com)

10 komentarjev

  1. Vzhodnoevropske države so svoji naivnosti najbolj pripravljene iti po ogenj v žerjavico za Ameriko. Tudi Slovenija je nekoč sodila v koalicijo voljnih držav, ki niso obsodile ameriškega napada na Irak, za razliko od Francije in nekaterih drugih držav, ki so se od tega distancirale. Ukrajina je v svoji naivnosti oziroma prek ameriškega marionetnega režima, ki ga je Amerika postavila z državnim udarom leta 2014, spravila državo v nepopisno in nepopravljivo tragedijo.

    Cilj Amerike v zvezi s Tajavnom je jasen: ustaviti skokovit razvoj Kitajske, ki bo sicer v doglednem času prehitela ZDA tako po gospodarski kot vojaški moči. V določeni meri ji je to že uspelo, saj se trgovinska izmenjava med Kitajsko in Zahodom zmanjšuje.
    Še veliko bolj bi se, če bi bile uvedene zoper Kitajsko podobne sankcije kot zoper Rusijo. Toda za to je treba zvleči Kitajsko v vojno na podoben način, kot je Ameriki uspelo zvleči v vojno Rusijo.
    Ahilova peta Rusije je bil etnocid in genocid nad njeno manjšino v Ukrajini, Ahilova peta Kitajske pa je Tajvan. Obisk Pelosijeve v Tajvanu je služil izključno izzivanju Kitajske z upanjem, da bo Kitajska napadla otok. To se k sreči ni zgodilo, zagotovo pa so Kitajci bliže odločitvi, da enkrat v prihodnosti napadejo otok.
    To bi povzročilo že znan scenarij iz mnogih ameriških vojn: razrušenje države, množičen beg prebivalcev z otoka, visoko število žrtev in ne nazadnje državljsnko vojno, saj skoraj polovica Tajvancev podpira ponovno združenje Tajavana z matično Kitajsko.

    Amerika se na vse kriplje trudi, da bi ohranila status quo, to je svoj gospodarski in vojaški primat v svetu, toda zdi se, da so njena prizadevanja zaman. Svet postaja nepovratno multilateralen in tega ne more spremeniti nič več, celo če bi Ukrajini uspelo izvesti misijo nemgoče in premagati Rusijo na svojih tleh.

    • Res, Slovenija ima kakšno težo. Njena obsodba bi sigurno pomagala kakšnemu Iračanu. Brezveze. Daj rajši ti in vsi ostali pospravite svoje sobe, pometite kuhinje in spucajte WCje, saj vaša mnenja so tako pomembna kot bi jih mravljinci v gozdu govorili. Pameten človek to prej kot slej sam pogrunta.

      Mimogrede, lahko greš v Rusijo za VAJAKA, zdaj novačijo vse živo, tudi geriatrične. Mladi so na srečo prišli k pameti in nimajo interesa biti ubiti v Ukrajini za garjavega Putina. Stavim 100€ da v celi Rusiji ne morejo naspraskat 1000 prostovoljcev brez, da jim ponujajo vse živo.

  2. Če kakšen norec misli, da bo Kitajska brez boja odstopila del svojega ozemlja, to je otok Taiwan, se hudo moti . ZDA jih sicer izzivajo, da bi naredili kakšno neumnost, a Kitajci so inteligenten narod. Oni ne štejejo čas od 4 letnega mandata do naslednjega mandata, temveč po dinastijah od katerih vsaka traja par sto let in to že 4000 let.
    Mimogrede, podjetje Apple je zahtevalo id Taiwancev, da na njihove izdelke napišejo Made in China. Gospodarska sankcija, ki je doletela Taiwan zaradi obiska tiste ostarele političarke pa je bil prepoved izvoza peska. Se sliši neumno, a na prenaseljenem otoku (23 miljone prebivalcev na ozemlju velikem za Slovenijo in pol) to pomeni ustavitev vsake novogradnje.

  3. No, tisti akterji na Pacifiku – naj se pač – uskladijo med seboj.
    Taivan – pa naj kar ostane tak kot je. Ker je živ opomin RDEČI KITAJSKI,
    da bratomorilni Kitajci domnevno e niso tako telo kulturen narod – kot jih hvali zgoraj – ni pomembno – kdo.
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.
    Ne odgovarjam na “reply” zapise na tem portalu pišočih ANONIMNIH domnevno ex KP, ZK SD itd. piscev IN VULGARNIH polit PROVOKATORJEV, KI JIH TUDI NE VIDIM OZ. JIH NE BEREM, KER JIH IMAM POD “BLOKADO” – Njih ex KP, ZK, SD, AKE-NELEVICA, PROPUTIN ITD. polit packarijje – naj lepijo kar na portale “MLADINE”, SD, Levica”, “Svoboda”, MMC RTVSLO, NECENZURIRANO itd, ČE JIM BODO DOVOLILI
    p.s.
    “rasPUTIN” SEM MISLIM. DA BOŠ ODNEHAL S TVOJIMI ZAPISI, KI IMAJO – MALO TEŽE.
    Ali, da boš prešel na igranje z “barbikami”. Da nisi med zlogllasnimi “pediji”?

Komentiraj