Svobodne migracije = konec Evrope kot jo poznamo. Ja in?

POSLUŠAJ ČLANEK
Med varnostnim strokovnjakom Boštjanom Permetom in nekdanjim politikom LDS in Zares, Bogdanom Biščakom, se je na Twitterju odprla razprava, ki se morda bolj kod kadarkoli prej dotika bistva razhajanj med zagovorniki in nasprotniki nezakonitih migracij iz tretjega sveta v Evropo.

Kot izpostavljamo v komentarju uredništva, gre v bistvu za vprašanje ali je evropsko, oziroma Zahodno civilizacijo vredno (ali ne) ohraniti na njenih zgodovinskih in vrednotnih temeljih. Oziroma povedano drugače: ali jo lahko s ponosom zagovarjamo in branimo ali bi se ji s sramom morali odpovedati. 

Nedavno utopitev več kot 100 migrantov v Sredozemskem morju je skupina nevladnih organizacij izkoristila za poziv Evropski uniji k ustavitvi kriminalizacije pomoči nezakonitim migrantom, da varneje vstopajo na evropska tla.

Opozarjajo namreč na velik porast preiskav in kazenskih pregonov posameznikov zaradi  dejanj, ki jih opredeljujejo kot humanitarno dejavnost - denimo reševanje in prevažanje migrantov s Sredozemskega morja v evropska pristanišča ter druge načine pomoči pri nezakonitih migracijah, ki ni zasnovana na finančni ali drugi materialni koristi.

Po raziskavi reSOMA - organizacije, ki se ukvarja z raziskovanjem migracij in azila, naj bi trenutno v 11 članicah EU potekalo 49 preiskav in kazenskih pregonov proti 158 ljudem zaradi humanitarne dejavnosti. Med njimi so prostovoljci, aktivisti, nevladne organizacije, člani posadk reševalnih plovil, družine migrantov, novinarji, župani in duhovniki.


Na članek MMC RTV Slovenija na to tematiko se je odzval slovenski varnostni strokovnjak in nekdanji direktor Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, Boštjan Perne.

Na Twitterju je izpostavil, da nevladniki (NVO) izvajajo vse večji pritisk na EU, da bi ilegalne migracije postale legalne. "Ideje o humanitarnih koridorjih, dekriminalizacije "solidarnosti", "odprtih" mejah niso nič drugega kot to. Svobodne migracije = konec Evrope kot jo poznamo," je zapisal

Na njegov tvit je odgovoril nekdanji pomembni politik in ideolog LDS ter stranke Zares, tesen sodelavec Gregorja Golobiča, Bogdan Biščak:

"In? Konec Evrope kot so jo poznali je bilo že tisočkrat. Recimo, ko so Slovani prodrli v srednjo EU. Pa ko je prevladalo krščanstvo. Pa ko je zavladal nacizem. Pa ko...."

Perne mu je odvrnil z naslednjim tvitom:

In dodal: "Pa še to: če bi jaz primerjal "svobodne migracije" z vladanjem nacizma, bi me izključili iz TW, še več taka primerjava je po mojem mnenju res ekstremna in ni na mestu."

Bogdan Biščak v nadaljevanju, na odgovor nekega drugega uporabnika, ki se je pridružil razpravi, razkrije, zakaj nad zahodno civilizacijo ni navdušen



In nato še na intervencijo enega tviteraša podal podrobnejše pojasnilo svojih občutkov do Zahoda:



Razprava se je nato razširila in zašla v manj vsebinske ter bolj "gostilniške" vode.




KOMENTAR: Uredništvo
Gre torej za to, ali nam je za Evropo kot jo poznamo vseeno ali ne
Dialog med Boštjanom Pernetom ter pomembnim levičarskim ideologom in mnenjskim voditeljem Bogdanom Biščakom je vreden pozornosti predvsem zato, ker v svoji odkritosti odstira bistvo razhajanj med zagovorniki in nasprotniki množičnih migracij v Evropo. V osnovi gre namreč za odnos do lastne civilizacije, tradicije, zgodovine in kulture. Ta je, v evropskem primeru, utemeljena na judovsko-grško-rimskih in predvsem krščanskih temeljih. Resda je v zgodovini imela mnogo stranpoti, a nič več kot druge dominantne civilizacije svojega časa. Hkrati pa je prav evropska, oziroma Zahodna civilizacija svetu dala vse tisto, kar danes smatramo za samoumevno: koncept demokracije, človekovih pravic in vsega, kar iz njega izhaja. Ter, preko judovstva in krščanstva, tudi moralne in etične temelje, v svojem bistvu izhajajoče iz desetih božjih zapovedi. Da o po vsem svetu občudovani evropski slikarski, glasbeni, kulturni .. umetnostni zgodovini sploh ne govorimo. Bi se torej zaradi stranpoti v dozorevanju Zahodne civilizacije le-te morali sramovati ter biti do njene ohranitve na temeljih lastne kulture, narodov, nacionalnih držav in vsega drugega, kar jo determinira, brezbrižni, kot to implicira Bogdan Biščak? Moramo torej današnje generacije pod težo nekakšne samokrivde odpreti vrata vsem, ki tukaj, pri nas vidijo svojo prihodnost? In navsezadnje, mar "staroselci" zdaj in kadarkoli prej v zgodovini nimajo pravice do obrambe lastne pozicije stališč, zagovora lastne kulture, navad, običajev, vrednot? Ne glede na to, kako si odgovorite na to vprašanje, je pomembno, da ga, v skladu z demokratičnimi vrednotami, ki v Evropi za zdaj še vedno veljajo, pred njene prebivalce prinesemo v najčistejši obliki. Torej jasno in glasno povemo, zakaj smo, oziroma nismo za odprte meje, zakaj smo ali nismo za obrambo evropskih vrednot in načina življenja in kaj nam te pomenijo (ali ne pomenijo). Bogdan Biščak je to storil in za to si zasluži priznanje, saj je pomembno prispeval k transparentnosti razmišljanja, namenov in motivov pripadnikov ideologije, ki ji pripada. Prav bi bilo, da bi na enak način javnosti svoje poglede na to vprašanje predstavili tudi ostali zagovorniki politike odprtih vrat in meja za vse in vsakogar.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike