SVIZ šolsko ministrico poziva k odstopu, učitelj SVIZu odgovarja: Nehajte se iti politiko!

Foto: Youtube

Sindikat vzgoje in izobraževanja je končal zbiranje podpisov pod pozivom k odstopu ministrice za šolstvo dr. Simone Kustec. Dejstvo, da je poziv podpisala le dobra tretjina delavcev v vzgoji in izobraževanju pa pripisujejo temu, da se učitelji bojijo kaznovalnega delovanja aktualne vlade.

Medtem pa smo v uredništvo prejeli pismo, ki razkriva povsem drugačno sliko. Učitelj s preko 25 let izkušnjami dela v srednji šoli nas je opozoril, da je pravzaprav SVIZ tisti, ki zlorablja učitelje za politične namene, za dosego tega cilja pa tudi zavestno škoduje učiteljem ter nanje vrši večji pritisk kot aktualna vlada.

Tretjina zaposlenih v vzgoji in izobraževanju za odstop šolske ministrice

Četrtega maja je SVIZ predstavil Poziv zaposlenih v vzgoji in izobraževanju k odstopu ministrice prof. dr. Simone Kustec, pod katerega so dan kasneje začeli zbirati podpise zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Zbrali so 17.113 podpisov, kar predstavlja dobro tretjino vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju oz. 38,1 odstotek.

V poziv k odstopu so zapisali, da ministrica »ni kos nalogam in da njeno vztrajanje na čelu ministrstva škoduje kakovosti vzgoje in izobraževanja v naši državi.« Očitajo ji, da ne zagovarja specifičnih ciljev in potreb vzgoje in izobraževanja, da izobraževalno politiko v vladi vse bolj usmerjajo drugi, da ne kaže interesa za dialog z zaposlenimi, da njihove pozive k sodelovanju ignorira, da se ukrepi hitro spreminjajo in da niso bili ustrezni.

Kustečeva: Narejeni so bili številni koraki naprej in na bolje

Ministrica za izobraževanje dr. Simona Kustec je že ob začetku zbiranja podpisov očitke zavrnila. Navedla je sprejem številnih protikoronskih in sistemskih ukrepov, po 12 letih so sistemsko spremenili pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, povečali proračun za plače zaposlenih, v času epidemije covida-19 omogočili številne nove možnosti zaposlovanja, predvsem v pomoč učiteljem in profesorjem. Sistematizirali so tudi dodatna delovna mesta računalničarjev in pomožnega osebja.

Kot je še dodala, se trudijo za dialog in sledijo potrebam šol in ravnateljev, sodelovanje s SVIZom pa označila za konstruktuvno, česar si želi tudi v prihodnje.

SVIZ pravi,d a se učitelji kaznovanja s strani vlade, dolgoletni učitelj pa, da se bojijo SVIZa

V izjavi za javnost, v kateri so predstavili zbrane podpise, pa so v SVIZu zapisali tudi, da je zbiranje podpisov razkrilo splošno stanje nezaupanja, strahu in apatičnosti. Veliko učiteljev naj podpisa ne bi želeli dati zaradi »bojazni pred morebitnimi negativnimi posledicami v luči zaničevalnega, represivnega in kaznovalnega delovanja aktualne Vlade RS.«

A pismo dolgoletnega učitelja, ki smo ga prejeli v uredništvo, razkriva povsem drugačno sliko. SVIZ, ki naj bi bil nestrankarska organizacija v gradivih, ki jih pošilja vsem učiteljem, tudi tistim, ki v sindikat sploh niso včlanjeni, povzema strankarske poglede enega političnega pola na urejanje vprašanja vzgoje in izobraževanja.

Poziv k odstopu ministrice za izobraževanje je le en primer, kjer SVIZ učitelje izpostavlja in izvaja pritisk nanje zaradi povsem političnega vprašanja. Na podlagi pisma učiteljev Gimnazije Bežigrad je SVIZ pripravil izhodišča za »navodilo« o vlogi in dolžnostih učiteljev. Tako so se postavili v vlogo »idejnega in vrednostnega presojevalca ravnanja učiteljev ter hkrati v vlogo voditelja, ki naroča oziroma določa, kaj je prav in kaj ne. Ton in način zelo spominjata na čase izpred 80. let, ko je komunistična partija določila in odredila, kaj je prav in kaj ne. Kdor se ni strinjal, je tvegal življenje, kdor se danes ne strinja s SVIZ, je lahko ob službo, ker ni na pravi strani. Prava stran pa je nasprotovanje vsemu, kar na področju vzgoje in izobraževanja sprejema trenutna politična večina.«

Podoben primer je tudi vprašanje samotestiranja dijakov, kjer se je SVIZ izgovarjal na to, da testiranje ni opredeljeno v delovnih obveznostih učiteljev. Spomnimo pa še na nasprotovanje in potem zahtevanje uporabe mask.

Ideološki boj na škodo vseh slovenskih učiteljev

Poleg izrazito enostranskega političnega angažiranja oz. neangažiranja SVIZa v primeru konkretnih dogodkov v zadnjih letih pa v oči bode dosledno zavzemanje za vzdrževanje neenakopravnega položaja otrok in staršev, ki se vpisujejo v nedržavne šole, celo za ceno škodovanja interesom vseh učiteljev.

SVIZ namreč zavira spreminjanje Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki bi uredil financiranje zasebnih šol, ki izvajajo javno veljavni program. S tem zavirajo tudi omogočanje višjih plač učiteljev. Za uveljavitev sprememb pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki učiteljem omogoča napredovanje v dodaten naziv, je namreč potrebno spremeniti Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja. Tega pa v SVIZu pod trenutno vlado ne želijo, saj bi odprtje zakona lahko pomenilo razrešitev neustavnega stanja.

Prav slednje namreč koalicija počne z vložitvijo spremembe ZoFVI v Državni zbor. Ob rešitvi bi sicer koalicija lahko izkoristila priložnost in uredila tudi napredovanje v dodaten naziv učiteljev, s čimer bi SVIZ še dodatno razorožili očitanja, da trenutna vlada ne skrbi za učitelje. Priložnost za to bo še tekom obravnave zakona.

Ravnanje SVIZa tudi na tem pordočju pa »nedvoumno kaže na to, da glavni tajnik SVIZ daje raje prednost uveljavljanju ideološkim in političnim temam svojih političnih sopotnikov kot pravicam zaposlenih v vzgoji in izobraževanju,« še opozarja avtor pisma.

»Ker SVIZ pod taktirko trenutnega vodstva SVIZ prvenstveno ne skrbi za ugled slovenskega učitelja in drugih zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ampak jih uporablja za svojo politično agendo, bi bilo nujno spodbuditi k vzpostavitvi in delovanju pluralno predstavniško telo, ki bi se ukvarjalo predvsem z vsebino učiteljskega in vzgojiteljskega poklica ter z zaščito vse bolj skrhanega ugleda učitelja tako v razredu kot v družbi,« zaključi svoje pismo srednješolski učitelj s preko 25 leti delovne dobe, katerega ime je znano uredništvu.

V ponedeljek prvo samotestiranje dijakov

Medtem se v Sloveniji začenja samotestiranje dijakov. Ti bodo danes prejeli hitre teste, testiranje pa izvedli v nedeljo zvečer ali v ponedeljek zjutraj doma. Za tak pristop se je vlada, za razliko od denimo Avstrije, kjer testiranje poteka v šolskem prostoru, odločili, ker se s tem izognejo stresu družine pozitivnih dijakov, ki bi morale organizirati prevoz za dijaka do doma. Testiranju v šoli je izrazito odločno nasprotoval tudi šolski sindikat.

Za odsotnost dialoga ministrstvo presenetljivo pogosto ustreže sindikatu, ki pa ne skriva politične motivacije za svojimi aktivnostmi

SVIZ ministrstvu za šolstvo očita pomanjkanje dialoga, a opazovalcu dogajanja se skoraj zdi, da ministrstvo pleše tako kot žvižga SVIZ in nikakor ne obratno. Lep primer je denimo samotestiranje dijakov, ki ga na željo SVIZa zdaj izvajajo dijaki doma in ne v šoli, kot je bilo sprva načrtovano. Jeseni so glede na proteste in zahteve SVIZa učenci v šolah nekaj tednov nosili maske, potem bili nekaj tednov brez in nato znova z maskami.

Ob spremljanju dogajanja je jasno, da je SVIZ tisti, ki zaradi politične motiviranosti škodovanja aktualni vladi ruši vsakršen ukrep, ki ga ta sprejme, ne glede na to, kako koristen ali škodljiv je za učitelje in učence.

Nazoren primer tega je ravno Štrukljevo nasprotovanje spremembi zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Zakon, ki so ga v parlamentarno proceduro vložili koalicijski poslanci namreč omogoča tudi uveljavitev pravilnika, ki učiteljem omogoča napredovanje za dodaten razred. A Branimir Štrukelj temu zakonu nasprotuje, ker hkrati ureja tudi financiranje zasebnih šol, ki izvajajo javno veljavni program in s tem odpravlja neustavno stanje na tem področju.

Diskriminacija družin, ki imajo otroke v zasebnih šolah, je glavnemu šolskemu sindikalistu tako pomembnejša kot možnost napredovanja učiteljev.

8 komentarjev

  1. In svizec je zavil čokolado. Drugače je pa zanimivo, da imata vodje ta večjih sindikatov v Sloveniji plače 5.500 bruto in 8.500 bruto ter kar precej nepremičnin v lasti. Kdor je še član teh sindikatov, je zadnji čas, da malo razmisli o term. Ali res zastopajo vaše interese ali pa je čas, da se prekine sodelovanje z ljudmi, ki očitno vsem na očeh v imenu ljudi delajo zase ali za svoje botre. Vsekakor dobiš več pravic, če najdeš boljšo službo drugje, kot pa da čakaš na te sindikate.

  2. Tako kot nasploh v slovenski družbi, se bodo morali tudi učitelji/ce in vzgojitelji/ce odločiti in končno spoznati, da sindikati ki niti slučajno ne skrbijo za dobrobit učiteljskega ceha, kaj šele družbe nasploh, da končno raznim štrukljem rečejo zbogom, saj si ti ne zaslužijo njihovega zaupanja.

  3. Že to da je leva stran med šolniki zbrala tretjino podpisov dokazuje (33% je manj kot 66% ali ne sindikalisti), to da so to zbirali med delovnim časom, da je bila tortura zbirateljev s klasično barabinski potezo: Ne boš dobil več višjo plačo, če jo bomo dobili!!! je dokaz, da imajo bistveno manjšo vlogo oz. moč kot bi jo morali imeti. V takih sredinah velja meja 50% za resen poziv.
    Razen če se niso učili matematike pri Bulčevi, ki je zaradi hoje po oglju že vsa zmešana in je trdila da se je pri 5,5 % anketa na spletni strani odločila zamenjati spreminjanje ure.
    Očitno je vpliv Covida na levo usmerjene državljane izjemen, umirajo, brez da bi vedeli zakaj, ne nosijo maske, ker jo zdravniki pri operacijah ne potrebujejo in imajo težave z dihanjem, se ne cepijo, ker je v cepivu čip MAOCETUNGA in na koncu sindikalno gibanje imajo za lastno organizacije k vzpodbujanju nedela.
    Res je hudo, če imaš omejen doseg razume in ga potem prodajaš za neko idejo!!

  4. Komunistični monopol se ruši i n poka po vseh šivih, saj po 70.ih letih ropanja komunistične partije in njenih dedičev vse bolj in bolj postaja jasno, da gre tu za plenilsko elito Novwga razreda, ki želi na vse načine, nedemokratično in s silo obdržari dostop do državnih korit ter mamljivih nepovratnih evropskih sredstev, ki še pridejo tako za obnovo gospodarstev po Covidu kot za priprave na izzive visokotehnoloških družb ter trajnostnega razvoja. Vnuki in pravnuki bivših partijcev želijo živeti privilegirano, zastojnsko in uszrezno funančno založeni in podloženi na rovaš dela in ustvarjanja preostale sl9venske populacije. Sindikati, predvsem pa sindikati javnega sektorja, kamor se je stekla ta komunistična zalega, da bi delavce uporabljala kot “paravan” za svoj ideološke in oblastne cilje, totej zgolj kot pretvezo, za katero se skriva krvosestvo in neizmerno parazitiranje na teh istih, ki naj bi jih ščitili, je zgolj eden od popadljivih krčev pošasti, ki je luknjičasta, postaja vse prozornejša in ji vse manj ljudi tudi naseda. Ni jim – in jim ne bo uspelo uprizoriti kock iz leta 2012, zdaj je večina na te levaške koritarje in lopove pripravljena. In tudi večine nimajo več, saj se tudi del javnega sektorja, ki se je doslej bal, vendarle prebuja in jim odreka podporo. Levaki kažejo izrazito nervozo. In tudi prav je tako, kajti vse več ljudi je odločeno, da je zranzicijo treba končati, skupaj s korupcijo, zarejeno v njihovih mafijskih navezah. Bog živi našo državo in desnosredinske vlade, ki so garant teh sprememb. Na vodi čutim, da bo svizec tokrat res zavil čokolado v stilu “sanja svinja o kukuruzu”. Ljudje so jih večinsko že skoraj tako siti kot konec 80.-ih in v začetku 90.-ih let, ko smo se odrekali jugoslovanskemu škornju, ne vedoč, da nam bo ta ukradel državo in trajal še 30 let.

  5. “Zbrali so 17.113 podpisov, kar predstavlja dobro tretjino vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju oz. 38,1 odstotek.”

    Očitno dosmrtnemu šefu sindikata SVIZ z ministrsko plačo, Branimirju Štruklju, ni uspelo prepričati niti približno večine članov njegovega lastnega sindikata za aktivno soglasje k organiziranemu uporu proti pristojni ministrici in vladi RS.
    Kar je pravzaprav velik sindikalni in politični neuspeh zanj, za omrežje njegovega sindikata in njegove opozicijske stranke Levica ter za vse medijske dreserje javnega mnenja, ki ga vztrajno ter brez sramu forsirajo in podpirajo.
    Seveda, kot levičarji to radi počnejo, je lisjaški levičarski politik oz. aktivist Levice v sindikatu SVIZ takoj odgovornost za očiten lasten agitacijski neuspeh alibično prevalil na članstvo njegovega sindikata SVIZ, ki naj bi se zaradi strahu pred avtoritarno ministrico in vlado balo prispevati svoj podpis pod proti-vladni “vstajniški pamflet”.
    Če ima kdo možnost vsakršnega pritiska na članstvo sindikata SVIZ “na terenu”, je to brez dvoma prav “sindikalni baron” Štrukelj preko mogočnega omrežja svojih skrbno izbranih in politično indoktriniranih aktivistov oz. zaupnikov.
    Ne pristojna ministrica in ne vlada RS v tem spopadu “na terenu” niti ne poskušata “parirati” niti nimata pri tem niti teoretsko nobenih šans.
    In če tako pogledamo, je neuspeh Štrukljeve organizacije še hujši, saj mu vsi neposredni sindikalni in politični pritiski na lastno članstvo in na ostale zaposlene v vzgoji in izobraževanju niso navrgli niti dveh petin aktivne podpore njegovega potencialnega lastnega “volilnega telesa”.

  6. To ni sindikat, to je agitpop, ki ga je potrebno ignorirati.
    Zaposleni v vzgoji in izobraževanju pa so očitno tudi vsi vsaj malo rdeči, sicer bi že zdavnaj ustanovili od agitpopa neodvisen sindikat.
    Tudi ta agitpop ne bo trajal večno, po drugi strani bo potreba po kvalitetnem izobraževanju odprla privat iniciativo, in agitpopove ovce bodo prepuščene samim sebi. Štrukelček bo takrat na bogati jahti, ovce pa lačne.

Komentiraj