V Švici bi ukinili domače naloge. Smiselno ali ne?

Pred dnevi je Združenje ravnateljev nemško govoreče Švice (VSLCH) pozvalo k odpravi domačih nalog za učence.

Poleti je mnoge ameriške starše razveselilo pismo učiteljice, ki jim je napisala, da v novem šolskem letu ne bo več dajala domačih nalog.

Podobni pozivi pa se pojavljajo tudi pri nas. V Sloveniji ni pravilnika, ki bi narekoval, da so domače naloge obvezne.

So torej sploh koristne ali bi jih bilo res bolje ukiniti?

Za ukinitev: stres, prepiri, preprečevanje razlik

V podporo ukinitvi domačih nalog govori množica argumentov. Domača naloga je stres za otroka in za starše. V domovih širom sveta večeri potekajo ob pregovarjanju, prepirih in joku zaradi domačih nalog, namesto da bi družine že tako kratek skupni čas namenile druženju, igri, drug drugemu, otrok pa bi se po celem dnevu v šoli spočil in svoj čas namenil tudi drugim aktivnostim. Več kot dve uri opravljanja domače naloge na dan ima lahko celo zelo škodljive zdravstvene posledice

Ukinitev domačih nalog bi preprečila razlike med učenci, ki jim starši doma lahko pomagajo, in tistimi, ki nimajo te sreče, meni združenje VSLCH. Predsednik združenja Bernard Gretsch je za tednik Schweiz am Sonntag dejal, da bi z ukinitvijo domačih nalog otrokom tako zagotovili bolj enake možnosti. Šolski sistem obveznosti učenja namreč prelaga na starše, kot je v oddaji Tarča dejala Anita Ogulin. 

Pri tem se pozablja, da so domače naloge namenjene otrokom in ne staršem, kar je dejstvo, na katerega pozabljajo tudi mnogi starši. Učitelj, ki ima v slovenski šoli vedno manj avtoritete, pa mora nato popravljati domače naloge, ne glede na to ali so jih naredili učenci ali njihovi starši. Zveni kot začaran krog, v katerem so nezadovoljni vsi vpleteni.

Z domačo nalogo do delovnih navad, doslednosti, odgovornosti

Na drugi strani je težko oporekati dejstvu, da se mnogi učenci učijo prav iz domačih nalog. Domače naloge so pomembne za privzgajanje delovnih navad, doslednosti in odgovornosti, točnosti in razporejanje časa. Hkrati omogočajo več interakcije z učitelji, brati, sestrami in starši, dajejo pa tudi lekcijo, da vaja dela mojstra.

Določenih vsebin, na primer matematike, se učimo le z vajo. Potreben je trening oz. dril kot so temu dejali nekoč. Če se denimo želi otrok naučiti zadeti na koš, mora metanje na koš vztrajno vaditi.

Poleg tega za nekatere vsebine v šoli ni časa, pravijo profesorji. V eni šolski uri slovenščine dijak res težko napiše esej. Če ukinemo domače naloge, torej dijak nikoli ne bo napisal eseja. 

Rešitev?

Nihče – ne stroka, ne učitelji, ne starši si niso enotni ali je domače naloge bolje obdržati ali ukiniti. Strinjajo se le v tem, da domače naloge ne sme biti preveč ter da je nujna njena kvaliteta in smiselnost.

Vprašanje ali domače naloge ukiniti ali ne, je namreč napačno. Bolj prav bi se bilo vprašati, kaj naj učenci storijo, da bodo v šoli pridobljeno znanje ohranili in se bili pripravljeni naučiti še več.

Otrokom je treba dati vedeti, da so učenci celo življenje, ne le znotraj šolskih zidov, za znanje in doseg svojih ciljev pa je nujno tudi delo (work=koren besede homework) – ne le v šoli, ampak vedno in povsod v življenju.

Ni velikega talenta brez velike moči in volje. (Honore de Balzac)
.

Naučili so me, da pot napredka ni ne hitra ne lahka. (Marie Curie)

Vse, kar lahko dosežeš brez truda in dela, nima prave vrednosti. (Joseph Addison)

Genija sestavljata v enem navdih in v devetindevetdesetih odstotkih znoj. (Thomas Alva Edison)

Komentiraj