Varstvo osebnih podatkov v šoli ali ko polnoletne dijake država zaščiti pred lastnimi starši

Tadeja Kreč
8

    Obvarovani smo lahko z zakoni in uredbami, nismo pa varni pred svojo neumnostjo, pred neživljenjskostjo novosti, ki jih prinaša vse večje nezaupanje, strah in posledično novi ukrepi, izhajajoči iz uredbe o varovanju osebnih podatkov.

    (Ne-)vzgojen ⇒ (Ne-)odrasel

    Kakor koli že obračamo, nekaj »ne štima«. Mladostnik bi moral biti pri 18 letih odrasel. Pri 14-ih postane kazensko odgovoren, pri 16-ih bi mu marsikateri politik dal volilno pravico, pri 18-ih pa tako lahko vozi, voli, se poroči, postane starš in sklepa vse pravne posle.

    Zakaj je torej ogenj v strehi, ker bo polnoletni dijak staršem lahko preprečil vpogled v svoje srednješolske ocene in sam opravičil svoje izostanke od pouka? Zato, ker marsikateri slovenski mladostnik tedaj še zdaleč ni odrasel.

    Paradoksi

    Ne zna in ne zmore prevzeti odgovornosti za svoja dejanja, ne ve, kdo mu vlada in zakaj naj bi sploh volil. Spolne odnose je imel tako že tam nekje pri petnajstih in zavoljo spolne (ne)vzgoje za neodgovornost že ve, da se da »vse zrihtat«. Ima velik potencial, da je funkcionalno nepismen, da sploh ne govorimo o tem, da marsikateri ne zna skuhati kosila, držati metle ali oprati svojega umazanega perila.

    Bo nekdo, ki vsak trenutek svojega življenja in vse podatke o sebi deli na Facebooku, Instagramu in Snapchatu, res ščitil svojo zasebnost s tem, da bo staršem lahko preprečil, da za njim »vohunijo« v srednji šoli?

    Razumete, kje je problem? Pred časom ga je nekdo na Twitterju lepo ubesedil takole: »Ko slovenska mati svojega sončka spusti iz gnezda, je sosedova Micka že v menopavzi.« Če mati, ki že leta dela njegove (ali njene) domače naloge, referate, plačuje inštrukcije in se pogaja o ocenah, ne bo mogla preveriti, če je res dobila petico …

    Če pustimo ob strani dejstvo, da starš v srednji šoli skoraj nima več kaj iskati in je verjetno nekje zašel s poti, če mu otrok ne zaupa niti ocen, pridemo do paradoksov, ki jih prinaša nova uredba GDPR. Marsikaterega starša sem slišala skrb za svojega muhastega najstnika pogojevati z dejstvom, da sonček zdeluje šolo. In sedaj bo moral za spremljanje ocen tega (ne)odraslega mulca, ki ga itak preživlja, pridobiti njegovo soglasje – in to v imenu varovanja osebnih podatkov.

    Birokratsko, a brez učinka

    A kaj ko nobena uredba o varovanju osebnih podatkov nič ne pomaga, če človek sam ni sposoben odgovorno ravnati z njimi. Bo nekdo, ki vsak trenutek svojega življenja in vse podatke o sebi deli na Facebooku, Instagramu in Snapchatu res ščitil svojo zasebnost s tem, da bo staršem lahko preprečil, da za njim »vohunijo« v srednji šoli? Seveda ne.

    Absurd zaščite osebnih podatkov se tukaj še ne konča. Otroci v vrtcu bodo, zaradi zaščite osebnih podatkov otrok seveda, sedaj na seznamih samo še s kodami in ne več z imeni in priimki. 3458 – bolana? Pa čeprav se s temi istimi otroki starši cele skupine srečujejo, praznujejo rojstnodnevne zabave, se igrajo itd.

    Oštevilčeni, kodirani, čipirani

    Že tako smo na vseh dokumentih skoraj samo še številka, samo še koda kartice, ki jo čekiramo ob vstopu, pavzi in odhodu domov, sedaj smo pa kodirali še otroke. Kot banane v trgovini ali krave v hlevu. Nekam smo se razčlovečili, se vam ne zdi?

    Ne le krave, tudi ljudi se že čipira. Ne še v imenu varovanja osebnih podatkov, pa vendar v imenu zdravja in varnosti. V strahu se vse bolj ščitimo, a hkrati nas je vse bolj strah norosti obrambe, ki smo si jo zamislili.

    Bojimo se zlorab z vseh stvari, a hkrati pozabljamo, da je tudi te, pred katerimi se moramo danes zaščititi, nekdo vzgajal. Bolezen se zdravi z odpravo vzroka zanjo.

    Print Friendly, PDF & Email
    DELI

    KOMENTARJI: 8

    1. Rdeča ljudska oblat je s tem pokazala skrb za uboge starše.

      Pogled na otrokove ocene je lahko zelo stresen in mnogokrat povzroči predinfarktno stanje, če ne še kaj usodnejšega.

    2. Nekam smo se razčlovečili, se vam ne zdi?

      Da. Ko smo izgnali Boga, smo začeli postajati živali. Kot je že pred stoletji ugotovil Thomas Hobbes, angleški filozof: “Človek človeku volk.” Čeprav mislim, da je s to mislijo neupravičeno kategoriziral volkove.

    3. Super! Potem naj mulca po 18. letu država še živi. Ovce, pohabljene od nakupovanja, brezbožnosti in Soroševega mavričarstva pa vse sprejemajo. Boste starši sprejeli vse to? Ne smete otroka po riti, ne sme biti versko vzgojen, v šoli nimate vpogleda, banda mavričarska pa ga lahko že od otroka naprej vzgaja v svoje spolno meso.

      Starši, pojdite se solit, če požrete še ta ocvirek. Učijo vas lastne otroke ubijati (abortiranja), če pa kak preživi, vam jih ugrabijo.

    4. Nič čudnega. Če imamo predpisano kako velike (in katere vrste) morajo biti banane, potem je dodatna birokracija korak v pričakovano smer. Dokler so levičarji na oblasti bo šlo to tako naprej, dokler se ne bomo vsi skupaj zadušili v predpisih (ki se jih več nihče ne bo držal).

    5. Pozdravljeni!
      Ja, otroci morajo znati razmišljati s svojimi glavami, se odgovorno obnašati, starši jih ne smemo priklepati nase in tako naprej. Do tu vse prav. A glej ga zlomka, ko si otroci, četudi iz istega gnezda, niso enaki! Eni so odgovorni že pri petih, drugega pa še pri 30 trka.
      Meni se ne gre toliko za petkice, kot za to, da otroci dajo od sebe to kar zmorejo. In če lenuharijo, ker jim pač “dol visi”, ker ne vidijo dlje od svojega nosa, jim je treba dat primerno “spodbudo”.
      In če moji sinčki in pužike mamici ne bodo dali soglasja, bo mamika zaprla tošl. PIKA!
      Zdaj me pa tožite, da jim kratim pravice! Je bela cesta…..

    6. AlojzZ, POPOLNOMA SE STRINJAM Z VAMI.

      Hitler je delal poizkuse na ljudeh. To ni bilo prav. Levica tudi dela z mladostniki razne poizkuse v izobraževanju. Tudi to je večkrat narobe.
      Biti starš (mama oče), je velika odgovornost in če otroka dobronamerno vzgaja ni velikih težav. Toda, če otrok zaide v slabo družbo, je to zanj pogubno in prizadene tudi starša. Zato ima vsak starš dolžnost, da bedi nad otrokom, dokler ta ne postane dovolj odgovoren, da si s svojim delom služi kruh.

      Mislim, da je po zakonu starš dolžan otroka vzdrževati dokler ta ne dokonča šolanja, Pri vseh stvareh pa so dolžnosti in pravice. Dokler otroka vzdržujejo jim mora tudi otrok povedati kod hodi in zakaj izostaja od pouka.

      Seveda ni prav, da starši zahtevajo samo dobre ocene. Saj ocene same niso tako bistvene, pomembno pa je, da otrok ne zaide na stran poti. Ni nujno, da so vsi fakultetno izobraženi, saj so častni tudi drugi poklici, brez katerih se svet ne bi dobro “vrtel”.

      Starš je dober, ko USMERJA otroke na pravo pot. Tega pa mu BIROKRATI ne smejo braniti. Kdo bo otroka vzdrževal, če bo zašel na kriva pota in propadel ? Dober starš bo naredil vse, da do tega ne pride !

    7. Lepo prosim, krav se ne čipira. Čipira se konje in pse. No morali bi tudi bivše politike, da potem ne bi mogli reči, nisembilzraven.
      Krave ima ušesne številke. In če jih nima usaj 3 od 4 si že kaznovan. A bomo tudi njim dali upogled v GDpR?

    Komentiraj