Vir foto: pixabay

Prav na Dan zemlje se je pod pokroviteljstvom ameriškega predsednika Joeja Bidna začel dvodnevni podnebni vrh, ki so ga zaznamovale obljube o ambicioznem skupnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.

Na srečanju so razpravljali predstavniki največjih svetovnih onesnaževalk, ki so skupno odgovorne za kar 80 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov, pa tudi držav, ki so se do sedaj najbolj izkazale pri reševanju problema. Po obljubi novega ameriškega predsednika bodo svoj delež pri dosegi cilja, da se globalne temperature do konca stoletja ne dvignejo za več kot za 1,5 stopinje Celzija prevzele tudi ZDA.

Izpusti te gospodarske velesile naj bi se tako do konca tega desetletja v primerjavi z letom 2005 zmanjšali za 52 odstotkov. Medtem pa še ambicioznejše cilje napoveduje EU. Izpusti Evropskih držav naj bi se tako do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 zmanjšali za kar 55 odstotkov.

Vendar pa bodo takšna zmanjšanja zahtevala ogromne finančne vložke. Samo Slovenijo bo sledenje tem agresivnim podnebnim ciljem v prihodnih treh desetletjih stalo najmanj 66 milijard evrov.

Tudi po podnebnem vrhu ostaja država z najambicioznejšimi podnebnimi cilji Združeno kraljestvo, kjer napovedujejo, da bodo v primerjavi z letom 2005 dosegli zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za kar 78 odstotkov. Ambiciozen je tudi kanadski načrt, ki želi v primerjavi z letom 2005 do leta 2030 zmanjšati izpuste za 40 do 45 odstotkov.

Zmanjšanje izpustov ne sme ustaviti razvoja

Ambiciozne podnebne cilje so si zadali tudi na Kitajskem, kjer načrtujejo, da bi država do leta 2060 postala ogljično nevtralna. ZDA imajo ta cilj zastavljen že dobrih deset let prej. Toda kitajski izpusti se bodo v prihodnjem desetletju še povečevali in svoj vrh dosegli okrog leta 2030.

Vendar pa v Pekingu ne pozabljajo na pomembno olajševalno okoliščino. Kitajska in ZDA se bosta namreč prav tega leta približno izenačili po številu količin izpustov na prebivalca. Ne gre namreč pozabiti, da ima prebivalec ZDA trenutno kar precej višji ogljični odtis kot posamezni prebivalec Kitajske oziroma katerekoli druge države na svetu.

Poleg tega lahko kitajsko gospodarstvo trenutno gospodarsko rast dosega zgolj s pomočjo izkoriščanja premoga. Odvisnost od tega pa se bo začela zmanjševati šele po letu 2030.

Vsi ti trendi tako pomenijo, da bo ogljični odtis prebivalca ZDA in Kitajske tega leta dvakrat višji od tistega v Evropi in štirikrat višji od tistega v Indiji.

Strah pred izgubo delovnih mest

Glavno vprašanje pri teh napovedih sicer ni, ali državam to lahko uspe. Bolj se zdi, da je težava v tem, kakšne spremembe bo to povzročilo v ameriškem gospodarstvu, kjer se številni bojijo zlasti drastičnih izgub delovnih mest.

Eden od kritikov, senator John Barrasso, republikanec iz Wyominga, tako pravi, da se je predsednik “enostransko zavzel za drastično in škodljivo obljubo zmanjšanja emisij”, ki bo kaznovala ameriško gospodarstvo, medtem ko bodo lahko “ameriški nasprotniki, kot sta Kitajska in Rusija, še naprej povečevali emisije po svoji volji”.

Ameriško gospodarstvo je svoje emisije do letos v primerjavi z letom 2005 doslej zmanjšalo za 21,5 odstotka. Vendar pa strokovnjaki napovedujejo, da se ti trendi zaradi obujanja gospodarstva po pandemiji letos ne bodo nadaljevali.

Največ zaslug za to zmanjšanje ima nadomeščanje najbolj problematičnih elektrarn na premog s čistejšimi viri, kot so zemeljski plin ter vetrna in sončna energija. Dobra tretjina odpade na zmanjšanje prometa. Kljub temu pa je prav na teh področjih še vedno največ rezerv.

Biden tako napoveduje nadaljnje posodabljanje elektroenergetske infrastrukture, država pa bo zahtevala od javnih služb, naj več investirajo v pridobivanje vetrne in sončne energije. Ti načini sodijo med bolj zaželene, saj med drugim ustvarjajo tudi nova delovna mesta. Med smiselnimi ukrepi je pogosto navedeno tudi posodabljanje voznega parka, zlasti z električnimi vozili. Pomemben delež v načrtu ima tudi gradnja pametnih in energetsko učinkovitih stavb.

Težava pa utegne nastati, ko bi pod zahtevami posodobitve proizvodnje znašle tudi nekatere najbolj umazane industrijske panoge, kot je jeklarstvo. Vendar pa o tem Bidnov načrt vsaj zaenkrat ne govori.

Nepredstavljivi stroški

Predstavljeni načrti zaenkrat le malo govorijo o stroških, je pa jasno, da bodo ti ogromni. Že v tako majhni državi kot je Slovenija, so namreč stroški obsega investicij, tako države, kot gospodinjstev in gospodarstva do leta 2050 ocenjeni na kar 66 milijard evrov.

Vir: MOP

V Sloveniji, ki v glavnem zasleduje cilje EU, bomo tako v naslednjih desetletjih dobili obsežno prenovo elektroenergetskega sektorja, ki bo električno energijo pridobival na čistejši način. Prenovila se bodo tudi elektroenergetska omrežja, ki bodo bolje pripravljena na prihod večjega števila električnih vozil ter bolj razpršenega pridobivanja energije s pomočjo manjših sončnih in vetrnih elektrarn.

Tako pridobljena energija pa bo v veliki meri nadomestila fosilna goriva, ki se sedaj večinoma uporabljajo v prometu.

Zanemariti pa ne gre niti obsežnih in prenov železniškega omrežja ter posodobitev javnega potniškega prometa. Pomemben delež navedenih stroškov pa odpade tudi na energetsko sanacijo stavb in posodobitev industrijskih procesov, ki bodo tako postali manj potratni.

Ob preobrazbi gospodarstva je sicer pričakovati tudi številna nasprotovanja, saj izkušnje tako v Sloveniji, kjer smo zaprli termoelektrarno in rudnik rjavega premoga v Zasavju in tujini kažejo, da je zaprtje takšnih delovnih mest zelo težko pretvoriti v odprtje drugih, bolj zelenih dejavnosti v isti regiji. Pa čeprav je končni rezultat v skupnem številu delovnih mest pogosto pozitiven. S tega stališča tudi planirano zaprtje TEŠ 6 v prihodnjem desetletju nikakor ne bo lahek politični zalogaj.

5 KOMENTARJI

  1. Kje pa bo Slovenija po luknji, ki jo bo pustila Kovid kriza in neresna fiskalna delitvena politika dobila se 66 miljard? Ti politiki tudi svetovni so res nakladaci, da boli. Zivijo izven casa in prostora na podlafi manipulacij!

  2. Norost. Absolutna in popolna norost.

    Cena bencina pred liberalizacijo je decembra stala 38 centov na liter. Maloprodajna cena pa je bila 1 evro. To pomeni, da je davek na gorivo znašal 163 % !!! Če plačate 100 EUR za bencin, gre od tega samo 38 EUR za bencin, 62 EUR pa pobere država.

    Vendar ta obupna požrešnost države pri obdavčitvi bencina še vedno ne zadovolji apetitov zelenih fašistov.

    Delovno aktivnih Slovencev, torej tistih, ki ustvarjajo ekonomsko dodano vrednost je 900.000. 66 milijard v 30 letih pomeni 2400 EUR na zaposlenega vsako leto.

    TA UKREP STANE VEČ KOT 200 EUR na vsakega delovno aktivnega Slovenca VSAK MESEC.

    Slovenec ki hodi v službo in ki na mesec porabi dva tanka bencina, bo tako samo za bencinske dajatve in to zeleno politiko plačeval 300 EUR. NA MESEC.

    Postajamo tlačani zelenih in rdečih norcev.

    • Ni mi jasno, zakaj so se Evropske države zavezale do leta 2030 imeti ogljični odtis, ki bo kar 2x manjši od ogljičnega odtisa Američana ali Kitajca. Se zdi to komu poštena delitev bremena?

      Globalno segrevanje očitno ni tako kritično kot nas skušajo prepričati, če se Kitajski dovoljuje povečevanje izpustov do leta 2030. Kitajcu se dopušča povečevanje ogljičnega odtisa do dvakratnika odtisa Evropejca. Šele potem Kitajec obljubi, da bo zmanjšal odtis.

      Če se res tako mudi kot nas prepričujejo zeleni fašisti, zakaj bo Kitajec še celo desetletje pospešeno onesnaževal? Kitajci rastejo z 7 % na leto in kljub temu niso pripravljeni žrtvovati nekaj odstotkov rasti za to da rešijo planet?

      Nekaj tukaj ne štima.

      Evropejci in v manjši meri ZDA gremo na polno v dušenje gospodarstva v imenu okolja. Kitajec pa je obljubil, da se bo zadev lotil šele čez deset let. Ko nas bo Kitajec v teh desetih letih popolnoma gospodarsko povozil, pa bo samo sporočil, da rabi še nekaj več časa. In bo preložili zadeve za nadaljnjih 10 let.

      In kljub zgoraj naštetim dejstvom, bodo globalisti naslednjih 30 let “podnebne begunce” izvažali v Evropo. Seveda ti “podnebni begunci” ne bodo iz prizadetih območij, ampak saj tudi trenutni “begunci” praviloma ne prihajajo iz vojnih območij.

      Cinična napoved, ampak si kdo upa staviti drugače?

      Belemu človeku se je skisalo.

  3. Ekologijo je prevzel kapital. To je zelo nevarno dejstvo, ki lahko usodno zavede vso človeštvo.
    Kapital funkcionira po svoji logiki in se ne ozira na človečnost, na to, da bi ljudje dobro in srečno živeli.
    Zadovoljstvo in sreča sta le stranska produkta kapitala.
    Ljudje pač imajo svoje želje. Običajno si želijo kaj, kar lahko ustvari proizvodnja. To nadzira kapital in čim več je želja, tem večja je proizvodnja in večji so dobički kapitala.
    Ta proizvaja vse, tisto kar potrebujemo in tisto kar ne potrebujemo.
    Njalepše se to kaže v kompjuterski tehniki. Ko je prodaja windovsov 10 začela pešati, se pojavi windovs 11. Potreben je nov nakup, ampak ne samo windovsa, temveč tudi računalnika in vse pripadajoče opreme. Tako se zavržejo milijarde.
    Podobno se dogaja z električnimi avtomobili. Niso ekološko nič bolj sprejemljivi kot bencinski avtomobili. Morda še bolj potratni, če izračunamo vse, kar je in še bo potrebno storiti za to, da bodo električni avtomobili spodrinili bencinske.
    Vse to bo stalo milijade in milijarde, ki jih bomo plačali, dobiček pa bo imel kapital, saj se bomo končno vozili na enak način , kot doslej.
    In sedaj se je kapital polastil ekologije, podnebnih spremeb. Ljudej so že dovolj preplašeni, da verjamejo v toplo gredo in se bojijo katastrofičnih napovedi o tem, da se bomo zdaj, zdaj skuhali in scvrli. V izogib temu smo pripravljeni plačati, drago plačati goljufe, ki bodo spremenili svet in si napolnili žepe, človeštvo pa opeharili za težke milijarde.
    Problemi so in ni dobro, če jih zanikamo, vendar pa je potrebno biti oprezen, kajti sla po zaslužkih je še mnogo večja, kot želja živeti v zdravem okolju.
    Evropa, ki je najbolj prestrašen kontinent, bo v naslednjem razvojnem obdobju vrgla v ekologijo in zeleno industrijo milijarde, ki jih bomo plačali sami, zato, da si bo peščica pohlepnežeh skovala milijardne dobičke.
    Ali res preti neskončna žeja?
    Po napovedih “strokovnjakov” je to čista resnica, če prav 2/3 zemlje pokriva voda.
    Ja, samo resnično zarukani in indoktrinirani lahko nasedejo “strokovnjakom”.
    No, to je samo ena od neumnosti, ki se zrcali v slovenski dopolnitvi ustave. In to v državi, kjer je vode na pretek, toliko, da bi jo lahko izvažali.
    Zato, da nam bodo vsilili kikiriki, namesto mesa nas plašijo s kravjim prdenjem, ki povzroča toplogrene pline, ki ustvarjajo toplo gredo v kateri se bomo skuhali in scvrli.
    Pazite se Danajcev, ki vam prinašajo darove.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime