Svetovna javnost se ukvarja s požari v Amazoniji. Zaradi ekologije ali zaradi desnega predsednika?
POSLUŠAJ ČLANEK
Svetovno javnost že tedne zaposlujejo požari v Amazoniji. Nekateri mediji še uspejo omeniti tudi požare po drugih delih sveta, predvsem v Sibiriji in v dolini Konga. Toda očiten fokus pa je na Amazoniji oziroma, če smo bolj natančni kar na Braziliji.
Brazilski predsednik je glavna tarča kritik glede ravnanja s pragozdom in reševanja nastale situacije s požari po Amazoniji. Ekologi, politiki in estradniki vseh vrst v en glas vpijejo, da nam umirajo pljuča planeta, da kar je preveč je pač preveč in da ni planeta B. Celotna situacija je celo tako politično prenapeta, da malo manjka, da bi kdo obtožil predsednika Brazilije, da sam podtika požare.
Ob tem je zanimivo, da je "na tapeti" samo on. Kljub temu, da je ravno dobro bil izvoljen. In čeprav se Amazonija razteza po še po sosednjih državah in tudi v teh državah se dogaja ilegalna sečnja ter občasni požari. Po družbenih omrežjih so zaokrožile fotografije požarov po celotnem svetu in na prvi pogled strašljive statistike. Spremljali pa so jih že prvi znaki ideološko obremenjenega političnega boja in ne zgolj ekologije, saj je bila ena izmed najbolj popularnih primerjav stroškovnik denarja, ki naj bi bil namenjen obnovi Notre Dame v Parizu in pragozdovom. Zakaj nismo videli primerjave obnove pragozdov s stroškom za vojsko, ali pa plač nogometašev, ali Hollywodskih igralcev, ampak ravno Notre Dame.
Znanstvena statistika pa ni dobila prostora pri vsej histeriji in antivladni propagandi. NASA je objavila podatek, da njihovo satelitsko spremljanje požarov kaže, da je raven požarov skoraj na ravni povprečnega, ki se zgodi vsako leto, vsaj že zadnjih 15 let. The New York Times pa je pripravil analizo iz katere je razvidno, da v veliki večini gorijo kmetijske površine, kjer je bil gozd v preteklih letih že izkrčen.
Na drugi strani pa je ravno Brazilija vložila v preteklih 15 letih veliko denarja v ohranjanje pragozda. In pri vsem skupaj imela tudi določene uspehe. Emisije so zmanjšali za več kot tretjino ter zaustavili 80% sečnje svojih pragozdov v Amazoniji. V te programe je Brazilija vlagala od leta 2000 v povprečju milijardo dolarjev letno samo na zvezni ravni. Medtem ko naj bi na lokalni ravni vložila še nekaj 100 dodatnih milijonov letno.
Zato morda velja dati prav brazilskemu predsedniku Bolsonaru, ki je bil, na zadnjem vrhu G7, ob dogovoru velesil, da se bodo lotile gašenja požara znova kritičen do oblikovanja mednarodnega zavezništva za reševanje amazonskega pragozda, ki obravnava "Brazilijo kot kolonijo ali nikogaršnjo zemljo". Pobudo Macrona je tako označil kot napad na "suverenost Brazilije in kot kolonialistično razmišljanje".
Gre pri tokratnih požarih res samo za prijazno medsosedsko pomoč in skrbi svetovne javnosti, saj "ni planeta B"? Ali pa gre posredno tudi za politikantski boj na plečih ekološke prihodnosti proti predsedniku Bolsonaru, ki ga nekateri zanimivo označujejo kot brazilskega Trumpa. Neizbežno je, da se borimo s klimatskimi spremembami venomer in povsod toda, ko se tako na hitro vmeša politika, čivkajo že vrabci na strehi, da celotna zadeva ni samo v skrbi za drevesa.
Brazilski predsednik je glavna tarča kritik glede ravnanja s pragozdom in reševanja nastale situacije s požari po Amazoniji. Ekologi, politiki in estradniki vseh vrst v en glas vpijejo, da nam umirajo pljuča planeta, da kar je preveč je pač preveč in da ni planeta B. Celotna situacija je celo tako politično prenapeta, da malo manjka, da bi kdo obtožil predsednika Brazilije, da sam podtika požare.
Ob tem je zanimivo, da je "na tapeti" samo on. Kljub temu, da je ravno dobro bil izvoljen. In čeprav se Amazonija razteza po še po sosednjih državah in tudi v teh državah se dogaja ilegalna sečnja ter občasni požari. Po družbenih omrežjih so zaokrožile fotografije požarov po celotnem svetu in na prvi pogled strašljive statistike. Spremljali pa so jih že prvi znaki ideološko obremenjenega političnega boja in ne zgolj ekologije, saj je bila ena izmed najbolj popularnih primerjav stroškovnik denarja, ki naj bi bil namenjen obnovi Notre Dame v Parizu in pragozdovom. Zakaj nismo videli primerjave obnove pragozdov s stroškom za vojsko, ali pa plač nogometašev, ali Hollywodskih igralcev, ampak ravno Notre Dame.
Znanstvena statistika pa ni dobila prostora pri vsej histeriji in antivladni propagandi. NASA je objavila podatek, da njihovo satelitsko spremljanje požarov kaže, da je raven požarov skoraj na ravni povprečnega, ki se zgodi vsako leto, vsaj že zadnjih 15 let. The New York Times pa je pripravil analizo iz katere je razvidno, da v veliki večini gorijo kmetijske površine, kjer je bil gozd v preteklih letih že izkrčen.
Na drugi strani pa je ravno Brazilija vložila v preteklih 15 letih veliko denarja v ohranjanje pragozda. In pri vsem skupaj imela tudi določene uspehe. Emisije so zmanjšali za več kot tretjino ter zaustavili 80% sečnje svojih pragozdov v Amazoniji. V te programe je Brazilija vlagala od leta 2000 v povprečju milijardo dolarjev letno samo na zvezni ravni. Medtem ko naj bi na lokalni ravni vložila še nekaj 100 dodatnih milijonov letno.
Zato morda velja dati prav brazilskemu predsedniku Bolsonaru, ki je bil, na zadnjem vrhu G7, ob dogovoru velesil, da se bodo lotile gašenja požara znova kritičen do oblikovanja mednarodnega zavezništva za reševanje amazonskega pragozda, ki obravnava "Brazilijo kot kolonijo ali nikogaršnjo zemljo". Pobudo Macrona je tako označil kot napad na "suverenost Brazilije in kot kolonialistično razmišljanje".
Gre pri tokratnih požarih res samo za prijazno medsosedsko pomoč in skrbi svetovne javnosti, saj "ni planeta B"? Ali pa gre posredno tudi za politikantski boj na plečih ekološke prihodnosti proti predsedniku Bolsonaru, ki ga nekateri zanimivo označujejo kot brazilskega Trumpa. Neizbežno je, da se borimo s klimatskimi spremembami venomer in povsod toda, ko se tako na hitro vmeša politika, čivkajo že vrabci na strehi, da celotna zadeva ni samo v skrbi za drevesa.
Zadnje objave
Vlada se je odločila: RTVS se ukinja!
25. 4. 2024 ob 15:50
Če živite v bloku, bo to vaša nova obveznost
25. 4. 2024 ob 12:18
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
5 komentarjev
Rajko Podgoršek
Bolsonaro gre številnim v nos, tako, da je veliko ljudi spregledalo skozi vso to medijsko histerijo. Okolje bo nedvomno potrebno urediti in sanirati - o tem se strinjamo malodane vsi. Vprašanje pa je če so t.i. 'doomsday' scenariji na mestu. Kot pravi avtor: ko se tako hitro začne politizirati, potem nekaj smrdi. In to ne samo goreči amazonski pragozd......
Škulj
Ko je mnenje komentatorja domovine tako diametralno drugačno od tistih, ki jih slišimo v drugih medijih, predlagam da naredite intervju pro-contra, komentatorji pa bodo presodili kdo ima bolj prav. Sicer res ne vemo komu lahko verjamemo.
Jože Kržič
Eh, ne. Ne posnemati Reporterja, ki ima to rubriko, kjer trosi svoje neumnosti neki levosučni Matej Klarič. Saj res, da mu Reporterjevi novinarji kar dobro kontrirajo, bralci pa smo ga prisiljeni brati, saj ga - ne vem, kje je v službi - sicer ne bi.
MEFISTO
Tudi v Ljubljani je včeraj demonstriralo nekaj levičarskih smrkavcev, da še sami niso vedeli, zakaj.
Najbrž zaradi žura dolgo v noč, ko jih ni več skrbelo, da gori pragozd
Alojzij Pezdir
Politične in medijske manipulacije ter dobesedno medijsko multiplicirane lažne vesti, vključno z zavestno izbranimi in dokazano napačnimi fotografijami in filmskimi posnetki iz drugih krajev in drugih časov, kažejo, kako zlahka je zmanipulirati svetovno javnost in celo nekaj desetin Slovencev, da gredo celo sredi počitniškega brezdelja malo po-protestirat pred veleposlaništvo daljne Brazilije.
Seveda se tam takoj pred kamero državne RTVS najde kak znani profesor s FDV Univerze v Ljubljani, ki zlahka politično preusmeri utemeljene in iskrene naravovarstvene in trajnostno-razvojne protestne namere sodelujočih v smeri izrazito politično ekskluzivističnega in skrajnim levim aktivistom ter anarhistom ljubega protikapitalizma.
Treba se je vprašati, komu koristi oz. kdo je neposredni naročnik in posredni spodbujevalec trenutne globalne populistične medijske kampanje proti menda "trumpovskemu" legalno in legitimno izvoljenemu brazilskemu predsedniku, če pa vemo, da traja uničevalni proces krčenja in požarov brazilskega gozda že desetletja, da na podoben način spreminjajo svojo podobo tudi ogromna ozemlja v Sibiriji, na indonezijskih otokih, v Aziji, Afriki ..., a o tem ne spregovorijo ne udeleženci foruma G7, ne svetovne medijske agencije in ne naravovarstveno osveščeni globalni in lokalni svetovni mediji.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.