Svetovna javnost se ukvarja s požari v Amazoniji. Zaradi ekologije ali zaradi desnega predsednika?

POSLUŠAJ ČLANEK
Svetovno javnost že tedne zaposlujejo požari v Amazoniji. Nekateri mediji še uspejo omeniti tudi požare po drugih delih sveta, predvsem v Sibiriji in v dolini Konga. Toda očiten fokus pa je na Amazoniji oziroma, če smo bolj natančni kar na Braziliji.

Brazilski predsednik je glavna tarča kritik glede ravnanja s pragozdom in reševanja nastale situacije s požari po Amazoniji. Ekologi, politiki in estradniki vseh vrst v en glas vpijejo, da nam umirajo pljuča planeta, da kar je preveč je pač preveč in da ni planeta B. Celotna situacija je celo tako politično prenapeta, da malo manjka, da bi kdo obtožil predsednika Brazilije, da sam podtika požare.

Ob tem je zanimivo, da je "na tapeti" samo on. Kljub temu, da je ravno dobro bil izvoljen. In čeprav se Amazonija razteza po še po sosednjih državah in tudi v teh državah se dogaja ilegalna sečnja ter občasni požari. Po družbenih omrežjih so zaokrožile fotografije požarov po celotnem svetu in na prvi pogled strašljive statistike. Spremljali pa so jih že prvi znaki ideološko obremenjenega političnega boja in ne zgolj ekologije, saj je bila ena izmed najbolj popularnih primerjav stroškovnik denarja, ki naj bi bil namenjen obnovi Notre Dame v Parizu in pragozdovom. Zakaj nismo videli primerjave obnove pragozdov s stroškom za vojsko, ali pa plač nogometašev, ali Hollywodskih igralcev, ampak ravno Notre Dame.

Znanstvena statistika pa ni dobila prostora pri vsej histeriji in antivladni propagandi. NASA je objavila podatek, da njihovo satelitsko spremljanje požarov kaže, da je raven požarov skoraj na ravni povprečnega, ki se zgodi vsako leto, vsaj že zadnjih 15 let. The New York Times pa je pripravil analizo iz katere je razvidno, da v veliki večini gorijo kmetijske površine, kjer je bil gozd v preteklih letih že izkrčen.

Na drugi strani pa je ravno Brazilija vložila v preteklih 15 letih veliko denarja v ohranjanje pragozda. In pri vsem skupaj imela tudi določene uspehe. Emisije so zmanjšali za več kot tretjino ter zaustavili 80% sečnje svojih pragozdov v Amazoniji. V te programe je Brazilija vlagala od leta 2000 v povprečju milijardo dolarjev letno samo na zvezni ravni. Medtem ko naj bi na lokalni ravni vložila še nekaj 100 dodatnih milijonov letno.

Zato morda velja dati prav brazilskemu predsedniku Bolsonaru, ki je bil, na zadnjem vrhu G7, ob dogovoru velesil, da se bodo lotile gašenja požara znova kritičen do oblikovanja mednarodnega zavezništva za reševanje amazonskega pragozda, ki obravnava "Brazilijo kot kolonijo ali nikogaršnjo zemljo". Pobudo Macrona je tako označil kot napad na "suverenost Brazilije in kot kolonialistično razmišljanje".

Gre pri tokratnih požarih res samo za prijazno medsosedsko pomoč in skrbi svetovne javnosti, saj "ni planeta B"? Ali pa gre posredno tudi za politikantski boj na plečih ekološke prihodnosti proti predsedniku Bolsonaru, ki ga nekateri zanimivo označujejo kot brazilskega Trumpa. Neizbežno je, da se borimo s klimatskimi spremembami venomer in povsod toda, ko se tako na hitro vmeša politika, čivkajo že vrabci na strehi, da celotna zadeva ni samo v skrbi za drevesa.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30