Svetovna javnost se ukvarja s požari v Amazoniji. Zaradi ekologije ali zaradi desnega predsednika?

Martin Nahtigal
10

Svetovno javnost že tedne zaposlujejo požari v Amazoniji. Nekateri mediji še uspejo omeniti tudi požare po drugih delih sveta, predvsem v Sibiriji in v dolini Konga. Toda očiten fokus pa je na Amazoniji oziroma, če smo bolj natančni kar na Braziliji.

Brazilski predsednik je glavna tarča kritik glede ravnanja s pragozdom in reševanja nastale situacije s požari po Amazoniji. Ekologi, politiki in estradniki vseh vrst v en glas vpijejo, da nam umirajo pljuča planeta, da kar je preveč je pač preveč in da ni planeta B. Celotna situacija je celo tako politično prenapeta, da malo manjka, da bi kdo obtožil predsednika Brazilije, da sam podtika požare.

Ob tem je zanimivo, da je “na tapeti” samo on. Kljub temu, da je ravno dobro bil izvoljen. In čeprav se Amazonija razteza po še po sosednjih državah in tudi v teh državah se dogaja ilegalna sečnja ter občasni požari. Po družbenih omrežjih so zaokrožile fotografije požarov po celotnem svetu in na prvi pogled strašljive statistike. Spremljali pa so jih že prvi znaki ideološko obremenjenega političnega boja in ne zgolj ekologije, saj je bila ena izmed najbolj popularnih primerjav stroškovnik denarja, ki naj bi bil namenjen obnovi Notre Dame v Parizu in pragozdovom. Zakaj nismo videli primerjave obnove pragozdov s stroškom za vojsko, ali pa plač nogometašev, ali Hollywodskih igralcev, ampak ravno Notre Dame.

Znanstvena statistika pa ni dobila prostora pri vsej histeriji in antivladni propagandi. NASA je objavila podatek, da njihovo satelitsko spremljanje požarov kaže, da je raven požarov skoraj na ravni povprečnega, ki se zgodi vsako leto, vsaj že zadnjih 15 let. The New York Times pa je pripravil analizo iz katere je razvidno, da v veliki večini gorijo kmetijske površine, kjer je bil gozd v preteklih letih že izkrčen.

Na drugi strani pa je ravno Brazilija vložila v preteklih 15 letih veliko denarja v ohranjanje pragozda. In pri vsem skupaj imela tudi določene uspehe. Emisije so zmanjšali za več kot tretjino ter zaustavili 80% sečnje svojih pragozdov v Amazoniji. V te programe je Brazilija vlagala od leta 2000 v povprečju milijardo dolarjev letno samo na zvezni ravni. Medtem ko naj bi na lokalni ravni vložila še nekaj 100 dodatnih milijonov letno.

Zato morda velja dati prav brazilskemu predsedniku Bolsonaru, ki je bil, na zadnjem vrhu G7, ob dogovoru velesil, da se bodo lotile gašenja požara znova kritičen do oblikovanja mednarodnega zavezništva za reševanje amazonskega pragozda, ki obravnava “Brazilijo kot kolonijo ali nikogaršnjo zemljo”. Pobudo Macrona je tako označil kot napad na “suverenost Brazilije in kot kolonialistično razmišljanje”.

Gre pri tokratnih požarih res samo za prijazno medsosedsko pomoč in skrbi svetovne javnosti, saj “ni planeta B”? Ali pa gre posredno tudi za politikantski boj na plečih ekološke prihodnosti proti predsedniku Bolsonaru, ki ga nekateri zanimivo označujejo kot brazilskega Trumpa. Neizbežno je, da se borimo s klimatskimi spremembami venomer in povsod toda, ko se tako na hitro vmeša politika, čivkajo že vrabci na strehi, da celotna zadeva ni samo v skrbi za drevesa.

10 KOMENTARJI

  1. Podobna histerija kot pred meseci glede Venezuele, ko smo imeli na tem portalu poplavo člankov ob katerih je gotovo kak nepoznavalec verjel, da so se avtorjem zasmilili revni Venezuelčani.

  2. Soglašam z domnevo avtorja tega članka, da je desni predsednik Brazilije le prikladna žrtev svetovnega zeleno-rdečega levičarstva, ki ob tej nezgodi ubija dve muhi na en mah. Kompromitira desničarske politike in utrjuje zlagano prepričanje, da so zelena pljuča sveta na kopenskih površinah lahko le v obliki pragozdov. Kot da zelene plantaže in nasadi, ki zelenijo tik nad tlemi, razgradijo manj CO2 od teh, ki se nahajajo 40 metrov nad površino. S to čudno fiziko nas ti rdeči dušebrižniki posiljujejo že dolga desetletja.
    Naj Evropa, predvsem pa Francija in Nemčija, najprej pometeta pred svojim pragom, saj neprestano širita asfaltne in betonske površine. In kam, če ne na račun zelenih.
    Kakšna v nebo vpijoča politikantska zlaganost voditeljev teh dveh držav ! Človek dobi vtis, da sta oba levičarska propagandista.

  3. Politične in medijske manipulacije ter dobesedno medijsko multiplicirane lažne vesti, vključno z zavestno izbranimi in dokazano napačnimi fotografijami in filmskimi posnetki iz drugih krajev in drugih časov, kažejo, kako zlahka je zmanipulirati svetovno javnost in celo nekaj desetin Slovencev, da gredo celo sredi počitniškega brezdelja malo po-protestirat pred veleposlaništvo daljne Brazilije.
    Seveda se tam takoj pred kamero državne RTVS najde kak znani profesor s FDV Univerze v Ljubljani, ki zlahka politično preusmeri utemeljene in iskrene naravovarstvene in trajnostno-razvojne protestne namere sodelujočih v smeri izrazito politično ekskluzivističnega in skrajnim levim aktivistom ter anarhistom ljubega protikapitalizma.
    Treba se je vprašati, komu koristi oz. kdo je neposredni naročnik in posredni spodbujevalec trenutne globalne populistične medijske kampanje proti menda “trumpovskemu” legalno in legitimno izvoljenemu brazilskemu predsedniku, če pa vemo, da traja uničevalni proces krčenja in požarov brazilskega gozda že desetletja, da na podoben način spreminjajo svojo podobo tudi ogromna ozemlja v Sibiriji, na indonezijskih otokih, v Aziji, Afriki …, a o tem ne spregovorijo ne udeleženci foruma G7, ne svetovne medijske agencije in ne naravovarstveno osveščeni globalni in lokalni svetovni mediji.

  4. Pred Bolsonarom je bil 16 let na oblasti Delavska stranka. V vseh teh letih je bilo več ali toliko požarov v Amazoniji, pa ni bilo nobenih klicev in zelene histerije. Ker gorijo predvsem polja, kjer raste krmna soja in se pase živina, je rešitev preprosta. Degeneriran in zavaljen zahod, ki to kupuje naj manj je, pa bo več gozda in manj polj.
    Med tem, ko smo v Evropi že davno posekali vse gozdove in imamo samo še rezervate nekdaj avtohtonega (pra)gozda in nacionalne parke in samo še na vzhodu nekaj zveri, bo ta Evropa zdaj kričala o ohranitvi Amazonije in biodiverzitete. Dragocen tropski les gre v bogate zahodne države ali kot žagan les ali kot celuloza za ničvredne dnevne edicije tiskane na vsega sitemu zahodu.
    Tudi 200 miljonov več ali manj revnih brazilcev bi radi živeli tako bogato, kot mi in izkoriščajo to kar imajo in to, kar smo mi sami že davno pokurili.

    Hvala Domovini, da je prikazala tudi drugo plat medalje.

  5. Tudi v Ljubljani je včeraj demonstriralo nekaj levičarskih smrkavcev, da še sami niso vedeli, zakaj.

    Najbrž zaradi žura dolgo v noč, ko jih ni več skrbelo, da gori pragozd

  6. Ko je mnenje komentatorja domovine tako diametralno drugačno od tistih, ki jih slišimo v drugih medijih, predlagam da naredite intervju pro-contra, komentatorji pa bodo presodili kdo ima bolj prav. Sicer res ne vemo komu lahko verjamemo.

    • Eh, ne. Ne posnemati Reporterja, ki ima to rubriko, kjer trosi svoje neumnosti neki levosučni Matej Klarič. Saj res, da mu Reporterjevi novinarji kar dobro kontrirajo, bralci pa smo ga prisiljeni brati, saj ga – ne vem, kje je v službi – sicer ne bi.

  7. Ob vseh kritikah čez brazilskega predsednika je najbolj glasen Macron, ki je pravzaprav zadnji, ki lahko Bolsonaru očita brezbrižnost zaradi požarov. Ves svet namreč ve, da ni zagorela samo katedrala Notre Dame, ampak da je bilo zažganih in onečaščenih mnogo cerkva po vsej Franciji, česar o mošejah in džamijah ne bi mogli reči. Prav tako ni bilo slišati, da bi se francoske oblasti zaradi tega kaj razburjale ali zgražale, kot se zaradi brazlskega gozda. Če je Bolsonaro mogoče premalo odločen, je v korist svojim ljudem, ki bi radi kmetovali, Macron pa pošilja nad svoje ljudi v rumenIh jopičih policijo, afroazijske migrante in antifa aktiviste!

  8. Zloglasno človekovo segrevanj ozračja je le propaganda določenih političnikov, ki financirajo lažno civilno družbo ib potom teh zmanipuliranih revčkov in njih vodilnih preplačanil lumpov, prihajajo na oblast sveta in uvajajo novo diktaturo rdečkastega fažizma.

  9. Bolsonaro gre številnim v nos, tako, da je veliko ljudi spregledalo skozi vso to medijsko histerijo. Okolje bo nedvomno potrebno urediti in sanirati – o tem se strinjamo malodane vsi. Vprašanje pa je če so t.i. ‘doomsday’ scenariji na mestu. Kot pravi avtor: ko se tako hitro začne politizirati, potem nekaj smrdi. In to ne samo goreči amazonski pragozd……

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime