Svetnik po zadnji modi

Priznati moramo, da je čaščenje svetnikov v našem času stopilo bolj v ozadje. Morda so včasih s tem res nekoliko pretiravali – tako da je kakšen svetnik skoraj zasenčil Kristusa.

Prav je, da poudarjamo središče našega verovanja – odrešenje v Kristusu. Vendar tudi za svetnike ostane nekaj prostora, saj so prav oni vsak na svoj način uresničevali Kristusov vzor.

In če jih mi častimo, jih posnemamo in se jim priporočamo, nas to končno približa Kristusu samemu. Torej se ni treba bati, da bi zaradi svetnikov spregledali ali zanemarjali Boga.

Vzroki, da sodobni človek nima dosti posluha za svetnike, so verjetno drugje. Med njimi je tudi tale: odklanjamo namreč vrednote, za katere so svetniki živeli. Ne cenimo kreposti, katerim so oni posvetili toliko truda in naporov, da bi jih dosegli. Pa smo zato, ker smo te dobre lastnosti zavrgli, kaj bolj zadovoljni, bolj srečni, bolj svobodni? Morda pa nam lahko celo kakšen svetnik iz daljnih časov pokaže boljšo pot.

Sodobni človek nima dosti posluha za svetnike, ker odklanjamo vrednote, za katere so svetniki živeli. Ne cenimo kreposti, katerim so oni posvetili toliko truda in naporov, da bi jih dosegli.

Kaj so bile kreposti sv. Jožefa

Danes imamo pred seboj svetega Jožefa in tudi njegove kreposti. Prav nič moderne niso - marsikdo bi se ob njih nasmehnil in pomilovalno zamahnil z roko.

Če pa se malo poglobimo, bo treba priznati, da sveti Jožef le ni tako zaprašen svetnik in da so njegove kreposti vedno sodobne in aktualne. Če jih ljudje v našem času zanemarjajo, to še ne pomeni, da niso prave in vredne posnemanja. Samo nekatere omenimo:

Sveti Jožef je v Jezusovem življenju, predvsem v njegovi mladosti, odigral važno vlogo. Vseeno pa je ostal bolj skrit, v ozadju – torej ponižen. To je danes precej pozabljena lastnost. Po drugi strani pa je še vedno nujno potrebna, če hočemo, da je življenje z drugimi vsaj znosno. Gorje če bi gledali samo na to, kdo se bo bolj uveljavil in kdo bo komu vladal.

Sveta družina je živela v uboštvu in skromnosti. Kljub skrbnemu in vestnemu delu si sveti Jožef ni pridobil kakšnega bogastva. Vendar zaradi tega ni bil razočaran ali zagrenjen. Tudi to je sporočilo nam, ki smo kar precej razvajeni, zagledani v materialne dobrine in nepripravljeni na odpoved.

Pri svetem Jožefu moremo občudovati tudi njegovo zvestobo in skrbnost za družino. Čutil je, da sta Marija in njen Sin njegovo največje bogastvo na tem svetu. Ne samo da je poskrbel za njuno preživljanje - predvsem jima je posvetil svoj čas, svoje misli, samega sebe. In to je spet nauk za mnoge današnje starše in otroke, ki bežijo iz svoje družine. Jožefov zgled ni ravno sodoben, je pa temelj družinske sreče za vse čase.

Evangelij hvali svetega Jožefa, da je bil pravičen. Hotel je biti pošten in resnicoljuben, pa čeprav včasih v lastno škodo. Vedel je, da je mirna in čista vest vredna več kot ne vem kakšno krivično pridobljeno imetje. Tudi to se vedno znova potrjuje – zato je pravični Jožef vedno moderen.

Še najbolj pa se menda današnji svet čudi Jožefovi deviški čistosti. To zna danes, ko je spolnost tako poudarjena, malokdo ceniti. Vendar se ni treba dosti ozirati okrog, da opazimo, kakšno razdejanje prinaša prevelika svoboda v seksualnosti. V resnici pa lahko samo prava ljubezen zares osreči človeka. Spet se izkaže, da stari svetnik s svojimi čednostmi le ni tako strašno za časom.

Sveti Jožef je bil tudi mož vere in neomajnega zaupanja v Boga. Bil je poslušen in pokoren Božjim naročilom, čeprav je to od njega zahtevalo velike odpovedi. Tudi za človeka atomske in računalniške dobe bi življenje postalo bolj bogato, če bi nanj gledal v luči vere – če bi nas vodilo zaupanje v Boga.

Gotovo bi lahko našteli še druge kreposti, ki jih je sveti Jožef imel v posebni meri. Trezen premislek in poznavanje življenja pa nam povesta, da te vrline niso prav nič zastarele.

Tudi sodobnemu človeku morejo pomagati, da uresniči samega sebe in zaživi vredno, polno življenje. Sveti Jožef pa naj vsaj nam, kristjanom, s svojim zgledom in priprošnjo pri tem pomaga.