Svet globoko v boju z delta različico, tudi v Evropi so države ob porastu okužb zopet začele zaostrovati ukrepe

Čeprav je vse bližje 1. julij, ko se bo v EU začela uporaba digitalnega covidnega potrdila, ki naj bi olajšalo potovanje znotraj Unije, pa vse večjo skrb vzbuja delta oz. indijska različica novega koronavirusa, domnevno najbolj nalezljiva različica doslej, zaradi katere so države kljub skupnemu načrtu ukrepanja znotraj EU zopet začele neusklajeno sprejemati različne ukrepe. Še dodatna grožnja je mutacija delta različice, različica delta plus.

Glede na navedbe Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, bo do konca avgusta delta različica prisotna pri 90 odstotkih novih koronavirusnih okužb v Evropski uniji.

Kaj znanstveniki vedo o delta različici?

Delta različica je glede na dosedanja poročila med 40 in 60 odstotki bolj nalezljiva kot različica alfa (oz. britanske različice). Raziskovalce skrbi, da je ta različica uspešnejša pri napadu na pljučne celice, okužba z njo pa za dvakrat povečuje tveganje za hospitalizacijo v primerjavi z alfa različico.

Zdravstveni strokovnjaki pri nas, po Evropi in svetu pozivajo k cepljenju za zaščito pred novim različicami, a opozarjajo, da so cepiva priti njej lahko manj učinkovita, še posebej, če posameznik ni cepljen z obema odmerkoma.

Roman Jerala s Kemijskega inštituta je že opozoril, da en sam odmerek cepiva pred delta različico zaščiti le 30 oz. 50 odstotno pri cepivih AstraZenece in Pfizerja, medtem ko dva odmerka zaščito dvigneta na 60 oz. 88 odstotkov. Prav tako je zaščita slabša pri prebolevnikih: "Prebolelost slabše zaščiti pred različico delta, kot je to veljalo za različico alfa, zato je za vse prebolevnike pomembno, da se, ko prebolijo bolezen, cepijo," je dejal. Dodal je, da so ponovne okužbe z različico delta štirikrat pogostejše, kot to velja za različico alfa. Po besedah Jerale pa bi bila nova različica, ki je podobna delata različici in so jo poimenovali delta plus različica, lahko bolj odporna na cepiva.

Delta različica že problem v velikem delu sveta

Deta različica, ki se je razširila iz Indije, kjer je terjala ogromno življenj, je že prevladujoča v Veliki Vritaniji in na Portugalskem, širi se tudi v sosednji Italiji in na Hrvaški obali. Gre za raličico, ki se izjemno hitro širi.

"Na Portugalskem so v 14 dneh iz zelene barve prišli v rdečo. Porast števila novih okužb je okoli 590-odstoten. V veliki meri prevladuje delta različica virusa. Edini učinkovit ukrep za obvladovanje epidemije je ta trenutek polno cepljenje. Zato, da bomo imeli jeseni odprte šole, odprt turizem in druge dejavnosti, pozivam vse, naj pristopijo k cepljenju. Le tako lahko preprečimo četrti val, ki bi lahko ponovno ustavil našo družbo," je danes dejal minister za zdravje Janez Poklukar.

Na Portugalskem so zaradi širjenja delta različice za danes predvideno sproščanje ukrepov preklicali. V Avstraliji so zaradi hitrega širjenja nove različice za 14 dni omejili gibanje okrog petim milijonom ljudi, karnateno so razširili na vel mest, številne panoge so se zopet zaprle.

Tudi v Rusiji okužbe z delta različico že od srede junija predstavljajo 90 odstotkov vseh okužb, velik porast bolnikov je tudi v bolnišnicah, zopet potrjujejo vse višje številke smrti zaradi covida-19. Moskva je posledično že uvedla nove omejitvene ukrepe in obvezno cepljenje za zaposlene v zdravstvu.

Delta različica se izjemno hitro širi tudi v Afriki. Nove množične izbruhe, zaradi katerih ponekod uvajajo stroge ukrepe, bolnišnice pa so (zopet) preobremenjene, so uvedli v Namibiji, Ugandi, Ruandi, Zambiji, Zimbabveju, Kongu in Južnoafriški republiki. V Afriki je mnogo redkejše testiranje na novi koronavirus, malo pa je tudi cepiv, zato nov val okužb pomeni tudi večjo smrtnost kot v razvitejših delih sveta.

Kako se zaščititi pred delta različico?

Tako v Sloveniji kot tudi v Evropski uniji in na drugih celinah spodbujajo cepljenje. V Sloevniji je cepiv dovolj in je cepljenje mogoče. Cepljenje namreč upočasni širjenje vseh različic in zmanjša verjetnost, da se pojavijo nove, še bolj nevarne. Okužba se namreč širi predvsem tam, kjer ljudje niso cepljeni in lahko prihaja do prenosa in obolevanja.

V reviji Nature danes objavljena študija kaže optimistične rezultate glede trajanja imunosti po cepljenju. Cepivi Pfizerja in Moderne naj bi sprožili trajno imunsko reakcijo v telesu in v primeru, da virus in njegove različice ne mutirajo veliko bolj kot doslej, ljudje ne bodo potrebovali poživitvenih odmerkov. Ljudje, ki so pred cepljenjem preboleli Covid-19, pa jih morda sploh ne bodo potrebovali, tudi če se virus resnično spremeni. Tretji odmerek cepiva AstraZeneca naj bi medtem povečal imunski odziv in prinesel podaljšanje imunosti.