Svet v malem: zapuščeni otroci seksualnih turistov

Embed from Getty Images
Seksualni turizem ni nekaj novega. Po podatkih spletne strani Sexinfo Online je industrija seksualnega turizma med najbolj rastočimi kriminalnimi dejavnostmi na svetu.

Prostitucija in trgovina z ljudmi ustvarita milijarde dolarjev dobička letno, v spolnost pa prisilita okrog 21 milijonov žensk in otrok. V nekaterih zanj najbolj priljubljenih državah seksualni turizem pomeni tudi pomemben delež BDP.

Najprivlačnejše lokacije?

Seksualni turizem je zaznati skoraj po vsem svetu, a med najbolj privlačne lokacije sodijo države v tropskih regijah, kjer so njegovi stroški nižji kot v večini zahodnih držav. Med najprivlačnejšimi destinacijami so Karibi, Kambodža, Tajska, Filipini, Bangladeš, Jamajka in Dominikanska republika.

Zaradi revščine v manj razvitih državah ženske prostovoljno vstopijo v spolno industrijo. Prostitucija je pogosto glaven vir dohodka za ženske v državah v razvoju, ki nimajo drugih možnosti za zaslužek.

Kdo so seksualni turisti?

Če je dolgo veljalo, da so glavni seksualni turisti Američani in Evropejci srednjih let, pa se z rastjo seksualnega turizma in vse bogatejšimi Azijci, spreminja tudi sestava gostov. Vse več »turistov« prihaja predvsem iz Tajvana, Koreje, Japonske, pa tudi Kitajske. Vse več je tudi heteroseksualnih žensk, ki iščejo moške partnerje.

Glede na podatke Svetovne turistične organizacije za leto 2017 se vsako leto 3 milijone oseb »na potovanje« poda z namenom, da bi imele odnose z mladoletnimi.

Kršenje človekovih pravic, kot so zdravje, varnost in svoboda, so vsakdanjik seksualnega turizma, številne žrtve industrije so napadene, posiljene, mučene in zaprte.

»Kdo si ti? Kje si? Si kdaj pomislil name?«

Nova razsežnost teh zgodb so tudi zgodbe filipinskih otrok, hčera in sinov evropskih mož, ki so se po spolne usluge odpravili na Filipine (predstavljene v The Guardianu). V slumih mesta Angeles na Filipinih otroci pa predstavljajo svet v malem. Njihovi obrazi pisanih barv in najrazličnejših potez, pripovedujejo zgodbo spolnega turizma. Njihovi očetje so turisti, ki seksajo. Najrevnejši med revnimi živijo med zarjavelim železom in smetmi.  Prostitucija je sicer ilegalna, a je nihče zares ne preganja.

Brigette je ena izmed teh otrok. Stara je deset let, njena mama pa je seksualna delavka. Brigette ve, da ima očeta v Angliji ter da mu je ime Matthew. Mati zanjo ni mogla skrbeti, zato jo je predala v oskrbo prav tako revni babici. Dekle si želi, da bi se lahko šolala, želi si spoznati očeta, a njene možnosti na prvi pogled niso nič boljše od materinih

Na vprašanje, kaj bi povedala svojemu očetu, če bi mu lahko poslala sporočilo, je Brigette dejala: »Kdo si ti? Kje si? Ali si kdaj pomislil name?«

Tretja od očetov zapuščena generacija otrok

Lokalni moški so gradbeniki, ki gradijo hotele, ki podpirajo industrijo seksualnega turizma. Ali vozniki ali varnostniki. Matere so pogosto same hčere spolnih delavcev tujcev brez imena. Današnji otroci so že tretja generacija, zapuščena od očetov.

Mesto Angeles, 85 km severozahodno od Manile, je eno izmed središč seksualnega turizma. Moške tja vabijo Facebook skupine in spletne strani. Posebnost mesta je izkušnja dekleta, s katero moški žensko plača, da je njegova »punca« za dan, noč, teden ali mesec. To vključuje odhod na počitnice v eno čudovitih letovišč, kjer ni videti revščine, ali pa samo v hotel, kjer ženska zadovolji vsako željo turista.

Dekle za noč, teden, mesec …

Tako se je Brigetteina mama, Aiza, srečala z Matthewom, rednim obiskovalcem mestnih seks barov. Obiskal je vsaj dvakrat na leto in pogosto je videl Aizo. Ko mu je po nekaj obiskih povedala, da je noseča, je rekel, da je že plačal za seks: bila je njena krivda, če je zanosila.

Po podatkih lokalnega turističnega oddelka vsako leto na Filipine pride več kot 4,7 milijona tujcev. Od teh je 1,2 milijona moških, ki pridejo sami. Največ je turistov iz Koreje, ZDA, Kitajske in Avstralije.

Leta 2011 je takratni veleposlanik ZDA na Filipinih Harry Thomas dejal, da je 40 % moških turistov obiskalo državo samo zaradi seksa. Filipinski uradniki so se pritožili; veleposlanik pa izjave ni mogel podpreti z uradno statistiko in se je moral opravičiti, a ob sprehodu skozi mesto je ob pogledu na filipinske ženske in moške z vseh koncev sveta jasno, da je imel prav.