Svet govori o zelenem razvoju, energiji … Kateri so najbolj varni viri energije?

Uredništvo
2
vir: pixabay.com

Tehnološki napredek preteklih stoletij je tudi rezultat poceni energije, ki jo je bilo na voljo vedno več. Dostop do energije je bil in ostaja eden izmed temeljnih katalizatorjev razvoja. Združeni narodi so tako zapisali, da je energija v središču skoraj vsakega večjega izziva in priložnosti, s katero se sooča svet.

Vsi viri energije imajo negativne posledice. Vendar pa so razlike med njimi ogromne. Kateri viri energije so torej viri prihodnosti? Kateri so najbolj varni?

Kategorije merjenja varnosti

Tri glavne kategorije presojanja varnosti vira so: onesnaženje zraka, nesreče in izpusti toplogrednih plinov. Zaradi onesnaženja zraka vsako leto prezgodaj umre približno pet milijonov ljudi. Pri tem so za veliko večino smrti odgovorna ravno fosilna goriva in kurjenje različnih biomas.

Pri nesrečah pa je potrebno upoštevati vse nesreče. Torej tudi tiste, ki se zgodijo zaradi odpadkov, ki nastajajo pri proizvodnji energije, smrti med dobavno verigo od rudnikov premoga, urana do črpanja nafte in plina preko transporta. Najbolj široko pa se debatira o zadnji kategoriji: izpustih toplogrednih plinov, ki so glavni element klimatskih sprememb. Načelno velja, da so po vseh kazalnikih najbolj umazana in nevarna fosilna goriva. Medtem, ko so na drugi strani lestvice nuklearna in moderna obnovljiva energija.

Kar se tiče varnosti prednjačijo ravno nuklearna in obnovljivi viri energije. V spodnji primerjavi lahko vidite povzročene smrti pri vsakem teravatu proizvedene energije. Za občutek: ena teravatna ura predstavlja energijsko porabo približno 27.000 državljanov Evropske unije.

V luči tega je toliko bolj zgovorna odločitev Nemčije ukinjati jedrsko energijo zaradi varnostnih pomislekov po Fukushimi leta 2011. Izpad proizvodnje pa v večini nadomeščajo s povečanjem porabe izkopavanja in porabe premoga. Analiza iz leta 2020 je pokazala, da bo nemški načrt, če bodo z njim nadaljevali, povzročil smrt vsaj 1.100 ljudi letno več zaradi onesnaženja zraka.

Dolgoročni učinki na okolje

Poleg kratkoročnih učinkov na zdravje je potrebno upoštevati tudi dolgoročni potencial učinka na okolje in klimatske spremembe. Pri tem gledamo na izpuste toplogrednih plinov ter ogljični odtis preko celotnega življenjskega cikla vira energije. Torej od ogljičnega odtisa virov, do transporta, izdelave in postavitve.

V spodnji grafiki lahko vidite dodatek teh novih podatkov. Velikost kroga predstavlja globalni delež tega energijskega vira v letu 2018. Poleg tega pa so na y-osi podani podatki o smrti na x-osi pa izpusti toplogrednih plinov.

Glede na podatke je jasno, da se kot civilizacija moramo odmikati od fosilnih goriv. Ostra debata o tem, ali pa naj bo ta odmik v smer nuklearne energije ali obnovljivih virov energije pa je velikokrat preveč pregret. Sploh v luči tega, da ta dva vira predstavlja manj kot 10% svetovne energijske proizvodnje kot primarna vira.

Oba vira sta nizkoogljična, oba imata primerljive vrednosti glede vpliva na zdravje varnosti ipd. Seveda je potrebno upoštevati še druge vidike, kot so stroški, čas gradnje in specifike lokacije. Vendar to je potrebno narediti pri vsakem takšnem projektu posebej. Kot tudi denimo, kaj narediti z odpadki in kakšen je napredek pri ponovni uporabi oz. razgradnji le-teh od jedrskih odpadkov do vetrnic, ki se jih ne da reciklirati.

2 KOMENTARJI

  1. Skratka vsak zaključek razprave o energiji je v končno zmago jedrske energije!!! Zdi se, da tudi za vsem “zelenim” gibanjem sledi kot končni zaključek rešitev ponoven vzpon JE.
    Toda poglejmo resnico. Cela Nemčija ne najde na svojem ozemlju mesta za deponiranje svojih visokoradioaktivnih odpadkov. Kdo bo izračunal EROI(nivo izplena energije) za Fokushimo, Černobil in tudi druge elektrarne, kjer ni bilo nesreč? Prenašanje obveznosti deponiranja teh odpadkov na prihodnje rodove je nedopustno. Ena manjša katastrofa in civilizacija ne bo sposobna vzdrževati teh sistemov skozi tisočletja.
    Nekatere že začete granje jedrskih blokov so v Ameriki so opustili zaradi očitno slabega donosa.
    Tudi je videti, da so ti podatki o EROI zelo raznoliki od 70 do 5.8. Tudi za ostale vire energije je ralen verodostojen EROI praktično nemogoče dobiti.
    V tej luči je navijanje za jedrsko energijo zgolj politično preigravanje vplivnih igralcev. Vidi se tudi beda znanstvene sfere, ki očitno ni sposobna podati niti ene alternativne možnosti. Zagotovo obstaja rešitev vsaj v smeri teh virov, ki jih imamo. Kot država moramo uporabiti lastne verodostojne podatke, morda še od kakšne druge demokratične države. Nikakor pa ne sememo pristati na jedrsko energijo kot edino možno smer razvoja. Končajmo z razpredanjem na način, kjer je končni cilj že naprej dodločen s prišepetavanjem jedrskega lobija.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime