Svet Evrope: Slovenija naredi premalo na področju preiskav pranja denarja
POSLUŠAJ ČLANEK
Glede na obstoječa tveganja pranja denarja v Sloveniji je potrebno večje število preiskav pranja denarja, povezanih s hudimi kaznivimi dejanji, nezadostna je tudi kriminalizacija terorizma, poudarjajo strokovnjaki Sveta Evrope.
V svojem poročilu so pristojne slovenske organe okrcali, da imajo za uspešno preganjanje tovrstnega kriminal premalo strokovnega znanja.
Zadnji razvpiti primer, ki je naši državi v veliko zadrego, je afera Irangate, v kateri so iranske obveščevalne službe kljub embargu v NLB oprale milijardo dolarjev umazanega denarja.
Odbor strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma (MONEYVAL), ki pri Svetu Evrope ocenjuje skladnost z mednarodnimi in evropskimi standardi za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma ugotavlja, da je v Sloveniji premalo preiskav pranja denarja, predvsem glede na število predhodnih kaznivih dejanj.
Število tovrstnih preiskav je od zadnjega pregleda leta 2010 sicer naraslo, še vedno pa je premalo predvsem preiskav kaznivih dejanj, ki povzročiteljem prinašajo dobiček, kot so izogibanje davkom, gospodarska kazniva dejanja, goljufije in trgovina z drogami, ugotavljajo strokovnjaki. Ti menijo, da ima Slovenija sicer vzpostavljene nekatere mehanizme, ki naj bi to preprečevali – a jih izkorišča premalo, pri svojem delu pa je premalo sistematična, naši cilji in dejavnosti na tem področju pa so večkrat dvoumno zastavljeni.
Čeprav poročilo ugotavlja, da zavedanje tveganj pranja denarja med bankami in drugimi finančnimi institucijami varira, drugi poklici, ki so tveganjem izpostavljeni – kot so odvetniki, notarji, podjetja storitvenih dejavnosti – pa ne poznajo obsega, v katerem so izpostavljeni tovrstnim tveganjem.
Največ pranja denarja je po mnenju strokovnjakov povezanega z zlorabo položaja, davčnimi utajami, goljufijami in prepovedanimi drogami, zaradi nezadostnega strokovnega znanja preiskovalcev, tožilcev in sodnikov s področja finančne forenzike pa je tudi odkrivanje tovrstnih kaznivih dejanj manj uspešno kot bi lahko bilo.
Kot ugotavlja Odbor, je Slovenija sprejela določene ukrepe za povečanje transparentnosti poslovanja pravnih oseb in preprečitev zlorab, ki pa še niso zadostni, da bi kriminalcem učinkovito preprečili ustanavljanje podjetij v nezakonite namene.
Poročilo pohvali Slovenijo, da ima v veliki meri učinkovit sistem mednarodnega sodelovanja pri boju proti pranju denarja in financiranju terorizma, hkrati pa ugotavlja, da kljub temu, da slovenski organi pregona in obveščevalni organi dobro poznajo tveganja financiranja terorizma, sedanje omejitve kriminalizacije financiranja terorizma ovirajo učinkovito preiskavo in pregon tega kaznivega dejanja, ki ga policija preiskuje v 5-10 primerih na leto.
Kot še piše v poročilu, v Sloveniji za deset ljudi obstajajo sumi, da so odšli v Sirijo ali Irak, kjer naj bi se usposabljali za teroristične dejavnosti.
Transparency International Slovenia je ob tem v svojem odzivu na poročilo pozval k ustreznim ukrepom ministrstva za finance in urada za preprečevanje pranja denarja v sodelovanju z drugimi institucijami, ki bodo pomanjkljivosti odpravili in poskrbeli za ustrezno usposobljenost preiskovalcev, tožilcev, sodnikov, odvetnikov, notarjev in drugih, ki bi morali biti sposobni učinkovito odkrivati tovrstni kriinal.
Hkrati pa pozivajo k »pospešitvi aktivnosti za vzpostavitev registra dejanskega lastništva, saj še vedno ni sprejet niti potreben podzakonski akt zanj.«
V svojem poročilu so pristojne slovenske organe okrcali, da imajo za uspešno preganjanje tovrstnega kriminal premalo strokovnega znanja.
Zadnji razvpiti primer, ki je naši državi v veliko zadrego, je afera Irangate, v kateri so iranske obveščevalne službe kljub embargu v NLB oprale milijardo dolarjev umazanega denarja.
Odbor strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma (MONEYVAL), ki pri Svetu Evrope ocenjuje skladnost z mednarodnimi in evropskimi standardi za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma ugotavlja, da je v Sloveniji premalo preiskav pranja denarja, predvsem glede na število predhodnih kaznivih dejanj.
Število tovrstnih preiskav je od zadnjega pregleda leta 2010 sicer naraslo, še vedno pa je premalo predvsem preiskav kaznivih dejanj, ki povzročiteljem prinašajo dobiček, kot so izogibanje davkom, gospodarska kazniva dejanja, goljufije in trgovina z drogami, ugotavljajo strokovnjaki. Ti menijo, da ima Slovenija sicer vzpostavljene nekatere mehanizme, ki naj bi to preprečevali – a jih izkorišča premalo, pri svojem delu pa je premalo sistematična, naši cilji in dejavnosti na tem področju pa so večkrat dvoumno zastavljeni.
Čeprav poročilo ugotavlja, da zavedanje tveganj pranja denarja med bankami in drugimi finančnimi institucijami varira, drugi poklici, ki so tveganjem izpostavljeni – kot so odvetniki, notarji, podjetja storitvenih dejavnosti – pa ne poznajo obsega, v katerem so izpostavljeni tovrstnim tveganjem.
Zloraba položaja, davčne utaje ...
Največ pranja denarja je po mnenju strokovnjakov povezanega z zlorabo položaja, davčnimi utajami, goljufijami in prepovedanimi drogami, zaradi nezadostnega strokovnega znanja preiskovalcev, tožilcev in sodnikov s področja finančne forenzike pa je tudi odkrivanje tovrstnih kaznivih dejanj manj uspešno kot bi lahko bilo.
Kot ugotavlja Odbor, je Slovenija sprejela določene ukrepe za povečanje transparentnosti poslovanja pravnih oseb in preprečitev zlorab, ki pa še niso zadostni, da bi kriminalcem učinkovito preprečili ustanavljanje podjetij v nezakonite namene.
Poročilo pohvali Slovenijo, da ima v veliki meri učinkovit sistem mednarodnega sodelovanja pri boju proti pranju denarja in financiranju terorizma, hkrati pa ugotavlja, da kljub temu, da slovenski organi pregona in obveščevalni organi dobro poznajo tveganja financiranja terorizma, sedanje omejitve kriminalizacije financiranja terorizma ovirajo učinkovito preiskavo in pregon tega kaznivega dejanja, ki ga policija preiskuje v 5-10 primerih na leto.
Kot še piše v poročilu, v Sloveniji za deset ljudi obstajajo sumi, da so odšli v Sirijo ali Irak, kjer naj bi se usposabljali za teroristične dejavnosti.
Transparency International Slovenia je ob tem v svojem odzivu na poročilo pozval k ustreznim ukrepom ministrstva za finance in urada za preprečevanje pranja denarja v sodelovanju z drugimi institucijami, ki bodo pomanjkljivosti odpravili in poskrbeli za ustrezno usposobljenost preiskovalcev, tožilcev, sodnikov, odvetnikov, notarjev in drugih, ki bi morali biti sposobni učinkovito odkrivati tovrstni kriinal.
Hkrati pa pozivajo k »pospešitvi aktivnosti za vzpostavitev registra dejanskega lastništva, saj še vedno ni sprejet niti potreben podzakonski akt zanj.«
Zadnje objave
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Vsak človek v povprečju zaužije 18 kg plastike
22. 4. 2024 ob 10:40
Prevozniška družba Arriva tudi za moške uporablja ženski slovnični spol
22. 4. 2024 ob 6:31
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.