Švedska pod vtisom posledic odprte migrantske politike okrenila v desno, a ne toliko, kot so nekateri pričakovali
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Švedska je še ena evropska država, v kateri do sedaj vladajoča politična levica izgublja moč na račun desne sredine in tudi desne protimigrantske stranke.
Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah je vladajoči levosredinski blok Socialnih demokratov in Zelenih izgubil 22 glasov v 349 sedežnem parlamentu in se je, skupaj z Levico ki je pridobila, praktično izenačil z desnosredinskim blokom, sestavljenim iz štirih strank.
Tako eni kot drugi obvladujejo približno 40 odstotkov sedežev v državnem zboru, kar je, brez prestopov katere od strank iz ene na drugo stran, premalo za sestavo vlade.
Približno 18 odstotkov glasov je namreč dobila protimigrantska Nacionalna stranka švedskih demokratov (SD), kar je 5 odstotkov več kot poprej, a manj kot so ji kazale nekatere ankete, koalicijsko sodelovanje z njo pa izključujejo tako eni kot drugi.
Država, ki je bila do nedavnega izredno odprta in radodarna do priseljencev, se tako obrača proti desni, SD pa obljublja, da bodo "močan faktor v parlamentu".
Na Švedskem so izvedli prve volitve po letu 2015, ko je država odprla vrata 163.000 migrantom iz Afrike in Bližnjega vzhoda, kar je za državo z 10 milijoni prebivalcev najvišji odstotek sprejetih prišlekov glede na dosedanje prebivalstvo.
Pri tem ni nezanemarljiv podatek, da prva generacija priseljencev že zdaj predstavlja okrog 14 % prebivalstva Švedske, skupaj z drugo generacijo (oba starša rojena v tujini, sam pa rojen na Švedskem) pa jih je že čez 20 %. In ti večinoma glasujejo za leve, do migrantov radodarnejše stranke.
Po tem gre sklepati, da se je avtohtoni del švedskega prebivalstva v sicer tradicionalno liberalni državi izrazito obrnil na desno. Kljub izboljšanju volilnega rezultata protimigrantske stranke SD so štiri stranke desnosredinskega zavezništva: Zmerneži, Stranka centra, Liberalci in Krščanski demokrati malenkost pridobili glede na prej (vsaj 2 sedeža).
Znotraj desnosredinskega bloka so rezultat še posebej izboljšali Krščanski demokrati, in sicer iz 16 na 23 sedežev. Največ sedežev (101) je še vedno pridobila vladajoča Socialdemokratska stranka, a 12 manj kot jih je imela do sedaj, skupaj z zavezniki pa nima večine.
Zmerne stranke z obeh političnih polov so pred volitvami obljubljale, da koalicija z SD zanje ni sprejemljiva, čeprav je njen voditelj, Jimmie Akesson, dejal, da se je pripravljen pogajati. Obenem je imidž stranke skušal popraviti z izključitvijo nekaterih članov zaradi rasističnih stališč.
Voditelj desnosredinskega zavezništva, vodja Zmernežev in kandidat za ministrskega predsednika, Ulf Kristersson, je sedanjega premiera Stefana Lofvena že pozval k odstopu, češ da se je čas levosredinske koalicije iztekel.
Predsednik Socialnih demokratov Lofven je to že zavrnil ter pozval k sodelovanju med obema blokoma okoli sredine.
Na Švedskem zdaj še čakajo rezultate glasovanja iz tujine, katerih je približno en odstotek. Ti naj bi bili znani v sredo in bi dokončno določili volilna razmerja.
Prva predvidevanja poznavalcev so, da bo Kristersson skušal sestaviti manjšinsko vlado, in sicer s Krščanskimi demokrati in ad hoc podporo stranke SD pri posameznih vladnih projektih.
Švedska je še ena evropska država, v kateri do sedaj vladajoča politična levica izgublja moč na račun desne sredine in tudi desne protimigrantske stranke.
Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah je vladajoči levosredinski blok Socialnih demokratov in Zelenih izgubil 22 glasov v 349 sedežnem parlamentu in se je, skupaj z Levico ki je pridobila, praktično izenačil z desnosredinskim blokom, sestavljenim iz štirih strank.
Tako eni kot drugi obvladujejo približno 40 odstotkov sedežev v državnem zboru, kar je, brez prestopov katere od strank iz ene na drugo stran, premalo za sestavo vlade.
Približno 18 odstotkov glasov je namreč dobila protimigrantska Nacionalna stranka švedskih demokratov (SD), kar je 5 odstotkov več kot poprej, a manj kot so ji kazale nekatere ankete, koalicijsko sodelovanje z njo pa izključujejo tako eni kot drugi.
Država, ki je bila do nedavnega izredno odprta in radodarna do priseljencev, se tako obrača proti desni, SD pa obljublja, da bodo "močan faktor v parlamentu".
Na Švedskem so izvedli prve volitve po letu 2015, ko je država odprla vrata 163.000 migrantom iz Afrike in Bližnjega vzhoda, kar je za državo z 10 milijoni prebivalcev najvišji odstotek sprejetih prišlekov glede na dosedanje prebivalstvo.
Pri tem ni nezanemarljiv podatek, da prva generacija priseljencev že zdaj predstavlja okrog 14 % prebivalstva Švedske, skupaj z drugo generacijo (oba starša rojena v tujini, sam pa rojen na Švedskem) pa jih je že čez 20 %. In ti večinoma glasujejo za leve, do migrantov radodarnejše stranke.
Največje skupine tujih priseljencev na Švedskem so Finci, Iračani, Poljaki, Iranci, bivši Jugoslovani in Sirci
Rezultat švedskih volitev za Stockholmski Rinkeby, ki je znan po koncentraciji priseljencev (več kot 90% prebivalstva).
77% Socialisti
12% Levica / Komunisti
3% Zeleni
3% Švedski Demokrati pic.twitter.com/tAsrCu4Rqa
— Libertarec (@Libertarec) September 9, 2018
Po tem gre sklepati, da se je avtohtoni del švedskega prebivalstva v sicer tradicionalno liberalni državi izrazito obrnil na desno. Kljub izboljšanju volilnega rezultata protimigrantske stranke SD so štiri stranke desnosredinskega zavezništva: Zmerneži, Stranka centra, Liberalci in Krščanski demokrati malenkost pridobili glede na prej (vsaj 2 sedeža).
Znotraj desnosredinskega bloka so rezultat še posebej izboljšali Krščanski demokrati, in sicer iz 16 na 23 sedežev. Največ sedežev (101) je še vedno pridobila vladajoča Socialdemokratska stranka, a 12 manj kot jih je imela do sedaj, skupaj z zavezniki pa nima večine.
Zmerne stranke z obeh političnih polov so pred volitvami obljubljale, da koalicija z SD zanje ni sprejemljiva, čeprav je njen voditelj, Jimmie Akesson, dejal, da se je pripravljen pogajati. Obenem je imidž stranke skušal popraviti z izključitvijo nekaterih članov zaradi rasističnih stališč.
Voditelj desnosredinskega zavezništva, vodja Zmernežev in kandidat za ministrskega predsednika, Ulf Kristersson, je sedanjega premiera Stefana Lofvena že pozval k odstopu, češ da se je čas levosredinske koalicije iztekel.
Predsednik Socialnih demokratov Lofven je to že zavrnil ter pozval k sodelovanju med obema blokoma okoli sredine.
Na Švedskem zdaj še čakajo rezultate glasovanja iz tujine, katerih je približno en odstotek. Ti naj bi bili znani v sredo in bi dokončno določili volilna razmerja.
Prva predvidevanja poznavalcev so, da bo Kristersson skušal sestaviti manjšinsko vlado, in sicer s Krščanskimi demokrati in ad hoc podporo stranke SD pri posameznih vladnih projektih.
The populist tide in western & northetn Europe is clearly receding. Even such a widely unpopular government as the Swedish, which has made big mistakes out of frivolity, is able to hold back the nativist advance. https://t.co/pUXSITVh4T
— Luka Lisjak ن? (@llisjak) September 10, 2018
Povezani članki
Zadnje objave
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Narašča število prihodov nezakonitih migrantov v Slovenijo
17. 4. 2024 ob 12:25
Rekordna ohladitev
17. 4. 2024 ob 9:22
Sredozemsko sodelovanje in migracije
17. 4. 2024 ob 7:21
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Ena lastovka še ne prinese pomladi, sploh če gre v resnici za vrabca
25. 3. 2024 ob 11:00
5 komentarjev
STAJERKA2021
Točno tako, Alojz in Kraševka o demokraciji. Ne more vsak soditi o vsem. Nas tepe samo nizka volilna udeležba, pa bi bila slika v parlamentu drugačna.
Kraševka
AlojzZ, lepo ste pokazali, kako je dvomil v demokracijo že SOKRAT. - Večkrat se pokaže tudi v sedanjih časih, da ni nujno, da ima večina PRAV.
Toda, kljub pomankljivosti - boljšega sistema od demokracije ni.
Na žalost so se ljudje preveč polenili in niti na volitve več ne gredo. Če bi jih šlo več (levica pridno prihaja volit) na volitve, bi imeli danes DRUGAČNO sestavo PARLAMENTA. Vlada bi bila sigurno bolj uravnovešena.
MEFISTO
Neumnost je takoj zraven, pamet pa vedno prihaja z zamudo.
AlojzZ
»Demokracija bo plačala, ker bo hotela ustreči vsem. Reveži bodo želeli premoženje bogatih in demokracija jim ga bo dala. Mladi bodo želeli biti spoštovani kot starejši, ženske bodo hotele biti kot moški, tujci bodo hoteli staroselske pravice in demokracija jim bo to dala. Tatovi, goljufi in moči željni kriminalci bodo želeli pomembne državne funkcije, kar jim bo demokracija omogočila, in ko bodo ti demokratsko prevzeli oblast, se bo rodila hujša tiranija, kot je vladala za časa katere koli monarhije ali oligarhije.« Tako Sokrat v petem stoletju pred našim štetjem. Sokrat je zahteval intelektualno demokracijo – glasujejo lahko samo tisti, ki zadeve družbe dobro poznajo in ki so o posameznih problemih temeljito premislili. Bi mar ladjo družbe na viharnem morju prepustili neuki množici? Ne. Za to sta potrebna znanje in spretnost.
Torej! V demokratični družbi iz treh pastirjev in dveh velikih modrecev vsi pasejo koze. Ali kot kruto resnično in neokusno navajajo Sokrata: “Če tisti trije“, ob čemer je pokazal na pastirje na bližnjem hribu, “lahko preglasujejo Platona in mene, potem se ti poščijem na demokracijo!“
AMPAK! Če je Bog na prvem mestu, tudi demokracija deluje. ČE JE BOG ...
AlojzZ
Tako! Upam, da sem dovolj krat ponovil, da so si stalni bralci teh strani ustvarili svoje mnenje o demokraciji.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.