Svareči trendi: "Čez pet let bo brez primarnega zdravnika tretjina do polovica Slovencev"

POSLUŠAJ ČLANEK
V času pandemije koronavirusa je zdravstveni fokus drugje, a problemi v slovenskem zdravstvenem sistemu se ob tem le kopičijo.

Nanje z odprtim pismom opozarja pediater koncesionar Igor Dovnik, sicer predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.  

Kot pravi Dovnik, ZZZS zaradi podaljšanja čakalnih dob v času koronavirusa od zdravnikov s koncesijo zahteva nemogoče, hkrati pa zdravništvo odgovorne že 20 let poziva k nujnim spremembam zdravstvene zakonodaje, a so od tega večji "interesi za obvladovanje 3,5 milijarde zbranih evrov."

Hkrati pa se v Sloveniji vzpostavlja vzporeden sistem zasebnega zavarovanja in zdravstva.

V odprtem pismu, ki ga je naslovil na štiri predsednike - Pahorja, Janšo, Zorčiča in Kovšco, dr. Dvornik predstavlja težko situacijo zdravnikov in zobozdravnikov s koncesijo, ki so integralni del slovenskega javnega zdravstvenega sistema, obenem pa opozarja na status quo, ki bo, če v kratkem ne bo sprememb, imel velike posledice za paciente.

Pogodbene izvajalce zdravstvene dejavnosti je pretekli teden osupnil poziv Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) k realizaciji pogodbeno dogovorjenega programa zdravstvenih storitev. Osupnil zato, ker se je država, in s tem tudi zdravstvo, po izbruhu pandemije za določen čas skoraj ustavila.

"Obravnave pacientov so bile odložene in spremenjene, ker smo izvajalci prejeli navodila kako naj varno delamo. Številni, predvsem zobozdravniki, niso smeli delati dva meseca."

Sedaj pa, ko še vedno ne delajo, kot so delali pred epidemijo, generalni direktor in upravni odbor ZZZS zaskrbljeno ugotavljajo, da so se čakalne dobe podaljšale. "Situacija je podobna, kot bi država prepovedala delo frizerjem. Po dveh mesecih pa bi ista država ugotovila in se čudila, da je število skuštranih ter dolgolasih Slovencev poraslo!"

"Nato pa bi država predpisala, da frizerji, ki so imeli dejavnost registrirano že na dan prepovedi (novih frizerjev ne rabimo!), lahko ponovno češejo in strižejo do 7 prebivalcev dnevno (po malo nižjih cenah kot pred prepovedjo – a to je že druga zgodba). Hkrati bi nato država pričakovala, da bodo v mesecu dni vsi ljudje ponovno imeli urejene pričeske. Dobro jutro, skuštrana Slovenija!"

Sistem ni deloval že pred epidemijo


Dvornik v nadalje opozarja, da zdravniki in zobozdravniki že pred epidemijo pogosto niso bili zadovoljni s tem, kaj in kdaj pacienti dobijo v našem zdravstvenem sistemu. V času epidemije se je dostopnost še dodatno poslabšala.

"Vendar ne pred in ne po epidemiji za to nismo krivi zdravniki in zobozdravniki ali drugi zdravstveni delavci in sodelavci. Velika večina nas vseskozi dela na meji zmogljivosti. Pogoji, v katerih delamo, so pogosto neoptimalni (zaradi neustreznih prostorov, opreme, nezadostnega kadra…). Številni med nami delamo preko delovnega časa, mnogi ne bodo izrabili dopusta. Če bi ne bilo tako, bi se ZZZS še bolj čudil."

Kot nadaljuje Dvornik, zdravništvo odgovorne že vsaj 20 let poziva k nujnim spremembam zdravstvene zakonodaje, ki bodo prevetrile zbiranje in porabo sredstev za zdravstvo. "A so interesi za obvladovanje 3,5 milijarde zbranih evrov za zdravstvo večji od želje da bi ustvarili varno, strokovno, solidarno, kvalitetno in ustrezno dostopno zdravstvo za vse državljane naše lepe domovine."

Nastaja vzporeden zasebni sistem zdravstva


Medtem pa časa za trdovratno zagovarjanje državnega zdravstva (ki se ga napačno in ekskluzivno imenuje javno) ni več, opozarja Dvornik.

Kot izpostavlja, so javno zdravstvo tudi zasebni zdravniki in zobozdravniki s koncesijami.

V Sloveniji pa poleg javnega nastaja sistem vzporednega, povsem zasebnega zavarovanja in zdravstva. "Solidarnost je s tem ogrožena. Tega, da bi zdravstveno zavarovanje plačevali dvakrat, si vsi državljani namreč ne morejo privoščiti."

Izhodišče za zdravstveni sistem, ki si ga Slovenci, kot državljani Evrope, zaslužimo, je po Dvorniku naslednje:
- Pacient mora postati osrednji deležnik zdravstvenega sistema in mora imeti izbiro (zdravnika, metode zdravljenja, zavarovanja …),
- Zdravniki in zobozdravniki kot nosilci zdravstvene dejavnosti moramo prav tako imeti izbiro, kako in koliko bomo delali (zaposleni v javni ustanovi ali kot zasebni izvajalci),
- Plačevanje programov in koncesije so preživeti! Dostop do javno zbranega denarja mora biti enak za vse državljane v skladu s pravicami iz obveznega zavarovanja. Vsi izvajalci z dovoljenjem za opravljanje zdravstvene dejavnosti lahko izvajajo zdravstvene storitve, ki so pravica in so financirane iz javnih sredstev,
- Nujna je konkurenca ponudnikov zdravstvenih zavarovanj.

Stari se upokojujejo, mladi odhajajo, ljudje pa ostajajo brez zdravnikov


V zadnjem del pisma Dvornik opozori še na vse bolj pereč kadrovski problem. Za razliko izpred desetletja zdaj številni starejši zdravniki in zobozdravniki takoj po izpolnitvi pogojev za upokojitev prenehajo delati. Še bolj številni mladi zdravniki pa takoj po diplomi ali specializaciji zapustijo domovino. Obenem pa se zaradi prekomerne administracije, nemogočih zahtev ZZZS in prekomernih obremenitev dogajajo vračanja koncesij na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti.

"Vse to ogroža obstoj dostopnega zdravstvenega varstva za državljane že v razmerah ko pandemije ni, kaj šele sedaj, ko jo imamo in bo trajala," opozarja zdravnik ter dodaja, da se čas izteka.

"Čez pet let primarnega zdravnika (družinskega zdravnika, ginekologa, pediatra, zobozdravnika) ob sedanjih trendih, ne bo več imela od tretjine do polovice državljanov. Zato je s spremembami treba začeti danes."

Odprto pismo ključnim političnim odločevalcem zaključuje z zagotovilom, da jih zdravniki in zobozdravniki ne zgolj opozarjajo, ampak jim ponujajo pomoč. "Naj bo pandemija dobra v tem, da vas dokončno zbudi."

KOMENTAR: Uredništvo
Resda imamo desnosredinsko vlado, a od Gantarja pričakovati spremembe je preveč
Zdravnik dr. Dvornik v svojem javnem pismu ni obdelal samo aktualnih težav, s katerimi so soočeni zdravniki koncesionarji v konkretni koronavirusni situaciji, temveč je strnil bistvene rak rane slovenskega zdravstva ter nakazal rešitve. Izpustil je zgolj problem korupcije pri nabavi medicinske opreme, zaradi katere po ocenah drugega zdravnika, dr. Blaža Mrevljeta, zdravstvena mafija letno počrpa 400 milijonov evrov javnega denarja. Kljub temu pa, da imamo na oblasti politiko, ki rabote v zdravstvu intenzivno preganja (Jelka Godec), oziroma zagovarja zelo podobno zdravstveno reformo, kot jo v obrisih orisuje dr. Dvrornik (Nova Slovenija), ob dejstvu, da je resor pripadel DeSUSu, da ga vodi minister Tomaž Gantar ter da je mandata zgolj še slabi dve leti, kakšne resnejše spremembe sistema ni za pričakovati. Gantar je pred zdravstvenimi lobiji enkrat že klonil in ne daje občutka, da ima moč se z njimi ponovno spopasti. Vsaj je v smislu vzpostavljanja konkurence na zavarovalniškem trgu in razbitje dogme, da je javno zdravstvo le tisto, ki ga organizira in upravlja država, ne pa tudi koncesionarji zasebniki, ki za državo opravljajo zdravstvene storitve. Posledica dogmatičnosti slovenske leve politike in večine javnosti, ki te razlike ne razume, je vzporeden sistem zdravstvenega zavarovalništva, ki se dejansko vzpostavlja. In ki bo res pripeljal do tega, da se bodo pri resničnih zasebnikih kvalitetno in pravočasno zdravili le tisti, ki bodo imeli denar, oziroma so pripravljeni/sposobni za zdravje plačati dvojno ceno. Za vse ostale pa bo kadrovsko, materialno in strokovno vse bolj opustošen sistem državnega zdravstva.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike