Sumi o nezakonitih vpogledih v osebne podatke politikov potrjeni. Na božični večer so poslancu Horvatu dali mir

Vir foto:
POSLUŠAJ ČLANEK
Občutljivi osebni podatki politikov in njihovih družinskih članov, ter seveda drugih "zanimivih" oseb, ki jih vsebujejo policijske evidence, so lahko zelo hvaležen material za javna obračunavanja, diskreditacije in tudi izsiljevanja posameznikov v politične in druge koristoljubne namene. 

Prav zato so politiki in javnost upravičeno zastrigli z ušesi, ko se je ob nekaterih aferah (denimo fotografiranju porscheja Karla Erjavca na vikendu na Hrvaškem), predvsem pa v času po sestopu Marjana Šarca z oblasti začelo šušljati o sumih, da se podatki iz policijskih evidenc zlorabljajo za namene izsiljevanja politikov, še posebej tistih, ki so se ravno takrat dogovarjali o novi, desnosredinski vladi. 

Nadzor informacijskega pooblaščenca je bil zato logičen. In dosedanje ugotovitve postopka nadzora vpogledov policije v osebne podatke politikov, ki jih je včeraj objavila Mojca Prelesnik, pa dokazujejo, da tudi potreben in nujen. 

Vsaj en policist je v tem obdobju namreč nezakonito obdeloval osebne podatke politikov, sumijo pa še tri. 

A vsa zgodba osrednjih medijev se je včeraj od te pomembne ugotovitve preusmerila na poslanca NSi Jožefa Horvata, ker se je zanj ugotovilo, da je bil vpogled na božični večer 2019, nekaj minut pred polnočnico, namenjen nekemu drugemu Jožefu Horvatu, ki ga je ustavila prometna patrulja.

Slednje pa še ne pomeni, da si poslanec Horvat, kot tudi drugi politiki, lahko povsem oddahne, saj niti policija niti informacijska pooblaščenka do sedaj še niso razkrili, komu pa so bile nezakonito kršene osebnostne pravice. To dejstvo je ostalo tudi medijsko spregledano, pišemo v komentarju uredništva. 

Policija je od 1. januarja 2019 do 18. februarja 2020 obdelovala obdelovala osebne podatke 45-ih politikov - od tega 19 predsednikov parlamentarnih strank in  vodij poslanskih skupin. Število vpogledov pa je bilo nadpovprečno ravno v času kovanja nove vladne koalicije.

Policija trdi, da gre pri večino vpogledov za vnose podatkov v evidence policije, nadzor državne meje, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter po zakonu obvezno zagotavljanje točnosti, ažurnosti in pravočasno uničenje ali blokiranje podatkov. Nekateri vpogledi so storjeni tudi za namene policijskega varovanja politikov, ki jim to pripada.

Kljub temu pa je nadzor ugotovil nezakonito obdelavo vsaj pri enem policistu, glede suma nezakonite obdelave s strani še treh policistov pa postopek še teče.

Zgodba niso nezakoniti vpogledi, temveč 180 Jožefov Horvatov


Temu navkljub je bil včeraj v ospredju pozornosti medijev primer poslanca Jožefa Horvata. Ta je izpis vpogledov v osebne podatke s strani policije naročil potem, ko je parlamentarna komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (KNOVS) zaznala sume, da se je v osebne podatke v času ministrovanja Boštjana Poklukarja vstopalo nezakonito.

Ko je izpis dobil, je bil presenečen nad gostoto zapisov o vpogledih zlasti v času, ko se je oblikovala nova vlada. Posebej pa ga je zbodel zapis o vpogledu na božični večer. S izpisom vpogleda je seznanil tudi javnost in se obrnil na informacijsko pooblaščenko (IP).

Ta je včeraj sporočila, da so policisti PP Murska Sobota na zahtevo policijske patrulje preverjali nekega drugega Jožefa Horvata, ki se je znašel v postopku.

IP v poročilu navaja, da je policist vnesel iskalni parameter "Jožef Horvat" v centralni register prebivalstva, na podlagi česar je na zaslonu videl vse iskane osebe, vključno z njihovimi EMŠO in drugimi osebnimi podatki. Nato je izbral iskanega Jožefa Horvata in nadaljeval z obdelavo njegovih podatkov.

IP je še zapisala, da je bilo to iskanje na podlagi imena in priimka in ne na podlagi EMŠO.

In zakaj je dobil izpis o vpogledu podatkov tudi poslanec Jožef Horvat? IP pojasnjuje, da zato, ker se je v dnevnik obdelav zapisalo celotno iskanje, tako Jožefa Horvata v policijskem postopku, poslanca Jožefa Horvata in vseh ostalih 178 Jožefov Horvatov v policijskem registru.

Jožef Horvat - izpis, ki sem ga dobil od policije, je bil na podlagi EMŠO


Zaradi tega je bil poslanec Horvat deležen kritik, da je zavajal ali celo lagal. Zato je na včerajšnji novinarski konferenci še enkrat pokazal policijski izpis, kjer piše, da gre z vpoglede na podlagi EMŠO in ne na podlagi imena in priimka.

"Kako bi si vi to drugače razlagali?" je vprašal nazvoče novinarje. "Jaz iz tega zapisa ne razberem, da je kdo v moje podatke na podlagi EMŠO dostopa zakonito."

Branil je tudi svojo pravico državljana, da zahteva pojasnilo o teh vpogledih: "Ko sem dobil CD z izpisi, je v spremnem dopisu pisalo, naj se obrnem na inštitucijo, ki je vpogledovala v podatke in na informacijsko pooblaščenko, ki jo razumem kot varuhinjo svojih osebnih podatkov."

In Jožef Horvat je to tudi storil. Po njegovi seznanitvi z javnostjo je podatke o izpisih zahtevalo še nekaj drugih poslancev.


Do katerih nezakonitosti pa je prišlo? Jasnega odgovora zaenkrat še ni


Kar nekako ob robu pojasnjevanj IP o vpogleda v osebne podatke Jožefa Horvata na božični večer pa je ostalo vprašanje, do katerih nezakonitosti pa je dejansko prišlo?

IP v poročilu namreč navaja, da zapisala, da je bila zloraba pri vpogledih v osebne podatke politivkov s strani enega policista že dokazana, pri treh pa je preiskava še v teku.



Tudi iz izjav poslanca Horvata na tiskovni konferenci je razbrati, da pojasnila informacijske pooblaščenke vidi le kot delno sliko celotnega problema ter da z njo še ni v celoti zadovoljen.

Na tiskovni konferenci je še enkrat poudaril, da je nenavadna gostota vpogledov v času, ko se je oblikovala nova vlada. Vprašanje, zakaj, ostaja neodgovorjeno.

Odgovor bi lahko dala policija, a je zunanjemu ministru Anžetu Logarju, ki je na policiji želel pridobiti podatke za lasten izpis, bilo dano vedeti, da sam nima pravice do informacij, kateri policisti in zakaj so opravljali določene vpoglede).

Poslanec Horvat sicer pri policiji ni sprožil še nobenega postopka. Je pa dejal, da so tudi ostali njegovi poslanski kolegi naročili izpise vpogledov in da se bodo, ko jih bodo dobili, odločili o naslednjih korakih.

Vsaj del odgovora bi lahko prispeval tudi inšpekcijski nadzor IP. Poslanec Horvat v tem trenutku še ne ve, ali je med 19 poslanci, katerih vpoglede s strani policije IP še preiskuje. Izrazil pa je pričakovanje, da bo IP izledke raziskave o vpogledih v osebne podatke 19 javno objavila in s tem - v primeru, da je bilo vse zakonito - tudi pomirila javnost.

KOMENTAR: Uredništvo
Policija, ne represija! Čak mal ... kako zdaj?
Razpletanje zgodbe o vpogledu policije v osebne podatke poslanca Horvata na božični večer razgalja vso dvoličnost slovenske medijske krajine in protestniško-protivladne populacije. Namesto, da bi z vso resnostjo vzeli dejstvo, da je že pri enem policistu v času ministrovanja Boštjana Poklukarja bila odkrita zloraba vpogledov policije v osebne podatke politikov, pri treh pa sum zlorabe še preiskujejo (in to v razdobju meseca in pol!), je postal tarča kritik Jožef Horvat, ki je problem kot poslanec in državljan odprl. Si predstavljate reakcijo, če bi bila dejstva naslednja: "V prvih mesecu in pol ministrovanja Aleša Hojsa odkrita zloraba vpogleda enega policista v osebne podatke politikov, sum zlorabe pa še pri treh policistih"? Krogi, ki so še nedavno razširjali Jenullov "au!", če ga je kak policist malce trše prijel za nadlaket, ki so hiperobčutljivi za varovanje osebnih podatkov pri aplikaciji Covid-19, ki so pripravljeni varnostne organe popljuvati zaradi dnevnopolitičnih ciljev in ki vse svoje travme s policijo stisnejo v slogan: "Policija, ne represija!" so zdaj ... tiho. Tako je bilo včeraj videti v medijih, da je glavni problem poslanec Horvat. Pikolovsko lovijo vsako njegovo besedo in spinajo njegovo sporočilo, še celo sam nekdanji predsednik vlade zahteva od njega opravičilo. Slovensko ljudstvo, vsaj tisto, ki na pragu vrhunca počitnic še bere medije, pa si pravo predstavo ob naslovih, ki so mu servirani (na eni strani "Mnogo hrupa za nič" - RTV, na drugi pa recimo "Poslanec Horvat razbil laži in zavajanja informacijske pooblaščenke!" - NOVA 24) le stežka ustvari. Marsikaj v zgodbi o vpogledih v osebne podatke politikov ostaja nepojasnjeno. Predvsem večkrat omenjena gostota vpogledov v času oblikovanja nove vlade. Tudi pretekla izkušnja ravnanja policije z osebnimi podatki politikov ne zmore zbujati zaupanja. Spomnimo se samo na primer preiskovanja sedanjega ministra Andreja Širclja leta 2015, ko je le malo manjkalo, da bi policija dobila vpogled v celotno njegovo osebno komunikacijo, oziroma vpogled v podatke na celotnem strežniku SDS-a, ki so ga najprej hoteli zapletniti . Ali pa na številne hišne preiskave, ki so služile v medijske namene, potem pa bila gladko zavržene (denimo strašljivi primer poslanca Andreja Magajne). Zato je pomembno, da politiki nadaljujejo s pritiski, da se vpogledi v njihove osebne podatke raziščejo. Javnost mora biti seznanjena z zaključki inšpekcijskega nadzora s strani informacijske pooblaščenke. In ključno je, da pri tem ne bomo prišli samo do podatka o morebitnih postopkovnih napakah, ampak v primeru nepravilnosti tudi do jasne razgrnitve vsebine posameznih zlorab.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike