Študijski dnevi Draga: Iz razprave na temo "Med obrambo svojega in iskanjem skupnega" (video)

Slovenska prosveta, kulturna organizacija slovenske narodne skupnosti, ki povezuje katoliška prosvetna in kulturna društva na Tržaškem, je letos že šestinpetdesetič organizirala študijske dneve Draga.

Z mnogimi gosti spodbujajo kulturo dialoga, preudarjajo trenutno stanje in prihodnost naše družbe ter gojijo domoljubje.

Ena zanimivejših letošnjih debat se je v nedeljo odvila v okviru okrogle mize z naslovom Med obrambo svojega in iskanjem skupnega. S sociologom Igorjem Bahovcem, direktorjem Socialne akademije Matejem Cepinom, novinarko Radia Ognjišče Marjano Debevec in moralnim teologom Romanom Globokarjem so govorili o politiki, ideologiji in dialogu kot treh osrednjih temah Okrožnice Fratelli Tutti (Vsi bratje) papeža Frančiška.

Po uvodnih kratkih odzivih na papeževo okrožnico, kateri so vsi gostje izrazili veliko naklonjenost, so se posvetili prvi temi. Čeprav je že papež Pij XI. izrekel, da je politika najvišja oblika ljubezni, se danes v njej srečujemo z veliko krizo. Kako iz nje? Marjana Debevec je za zgled izpostavila primer enega od ustanovnih očetov EU Roberta Schumana, katerega postopek za beatifikacijo trenutno teče, in italijanskega poslanca Igina Giordanija, ki je rekel, da ko vstopi v parlament, odloži plašč, ne odloži pa svoje krščanske obleke - kristjan ostaja tako na zunaj kot na znotraj. Dodala je še, da meni, da politika kot delo izključno za skupno dobro v svoji težavnosti in pomembnosti zahteva pravo mučeništvo.

A kaj skupno dobro sploh je? Matej Cepin je mnenja, da odgovor na to najlaže najdemo v skupnostih, v katerih vsak od nas deluje, vanje prispeva in iz njih tudi prejema in ki so tudi najboljša šola za politiko. Igor Bahovec se je strinjal in dodal, da politika za svoj obstoj nujno potrebuje civilno-družbeno skupnost; v izostanku slednje vidi enega vzrokov za krizo demokracije; "demokracija dobro živi, če živi skupnost zadaj in se to dvoje medsebojno prepleta," je povedal.

Odgovoril je tudi na vprašanje, ali se mu ne zdi, da ob Frančiškovi brezkompromisni kritiki vseh ideologij tudi njegove besede o bratstvu po vzoru fraternité iz francoske revolucije lahko postanejo ena izmed njih. Pred tem nas po njegovem varuje le eno: da izhajamo iz osebe, ne ostajamo v sebi in ne pristajamo na princip institucije ali individualizma. Dokler ostajamo odprti v odnosih, nas ideologija ne more ujeti v svoje mreže.

Roman Globokar v okrožnici vidi tudi odgovor na porast sovražnega govora na družabnih omrežjih: če ne bi človeku na drugi strani zaslona dodelili neke oznake in ga zreducirali na nekaj manj kot osebo, ampak bi ga videli kot svojega brata, mamo, očeta, tedaj žalivk ne bi mogli uporabljati kar tako vsevprek.

Moderator Tomaž Simčič se je ob papeževem poudarjanju dialoga zatem vprašal, zakaj ga ni več tudi v slovenski Cerkvi - zakaj denimo o Fratelli tutti nismo pro et contra razpravljali na straneh Družine (mimogrede, na tak način - z enega in drugega vidika - smo na Domovini nedavno obravnavali papežev motuproprij Varuhi tradicije). Bahovec mu je odgovoril, da to po njegovem ne kaže na to, da vsi mislimo enako, ampak da si svojih misli ne povemo. Nazaj moramo zato vzbuditi zaupanje v dialog in širiti njegovo kulturo, katere prvi pogoj je, da smo si edini vsaj v nečem - in to je, da smo vsi otroci istega Očeta.

Gostje so se strinjali, da ima socialni nauk Cerkve v družbi danes še vedno pomemben vpliv. Področje, na katerem bi se npr. lahko poenotili tudi z neverujočimi in ki ga je papež naslovil z okrožnico Laudato si, pa vidijo v varstvu okolja. Cepin je dodal, da je Cerkev po njegovem, tako kot denimo šolski sistem, ostala v miselnosti industrijske dobe, medtem ko je svet prešel že v informacijsko in danes v "dobo modrosti", v kateri prosperira tisti, ki iz množice informacij zna izluščiti pomembno in resnično - zato je potrebno v katoliškem socialnem nauku veliko pastoralno spreobrnjenje.

Priložnost za vprašanja so dobili tudi poslušalci; med njimi se je izpostavil starosta študijskih dnevov Draga Sergij Pahor in dejal, da je bilo med gosti zaznati že kar preveč soglasja, kar je rezultat tega, da z drugega političnega pola praktično "nimajo koga vabiti" zaradi praznine, ki je tam nastala po propadu socializma.

Izpostavil pa je še nekaj pomembnega: Slovenci smo bili na socialno vprašanje s praktično in teoretsko zapuščino Kreka ter mislijo Gosarja dobro pripravljeni, a smo na oba, tako v Cerkvi kot v družbi, povsem pozabili. Zato tudi v tem, da se denimo katoliška stranka gospodarsko opredeljuje za kapitalizem zahodnega tipa, vidi kiks, napako, ki se je niti ne zavedamo, a bi jo morali popraviti, obuditi spomin.

Globokar, ki je bivši direktor zavoda sv. Stanislava, se je s Pahorjem strinjal glede pomanjkanja levičarjev, ki bi si upali izpostaviti in priti na razprave, medtem ko je Cepin povedal, da ima obratno izkušnjo: na dogodkih, ki jih spremlja, vidi zaskrbljujočo odsotnost javnih govorcev, ki bi odsevali družbeni nauk Cerkve.

Nastopil je tudi urednik Novega glasa Jurij Paljk in bil močno kritičen do pomanjkanja dialoga v slovenski Cerkvi. Kot je dejal, se vsakega z drugačnim mnenjem preprosto odžaga in stigmatizira ter označi. "A mi ne moremo in ne smemo sektašit, ampak moramo imeti vrata odprta," je sklenil.

Razpravo si lahko v celoti ogledate v spodnjem videu, na Youtube kanalu Drage pa tudi ostalo pestro in bogato dogajanje na letošnjih študijskih dnevih Draga, tudi razmišljanje upokojenega nadškofa dr. Antona Stresa o pogledu na Slovenijo 30 let po demokratizaciji in osamosvojitvi.

https://www.youtube.com/watch?time_continue=9106&v=n-eo8YVGAHQ&feature=emb_title