Študija pokazala, da največ simpatij do avtoritarnih režimov goji Evropska združena levica

Uredništvo
7

Kako ranljive so evropske politične skupine in posamezne politične stranke na pritiske avtoritarnih držav? Študija inštituta Political Capital iz Budimpešte razkriva, da je prevladujoče medijsko in posledično tudi javno mnenje do njih marsikdaj močno krivično.

Njihove podpornike namreč lahko najdemo prav v vseh evropskih državah. Ob tem pa nikakor niso najbolj problematične t. i. vzhodne članice EU. Še večje število podpornikov avtoritarnih praks namreč lahko najdemo v tradicionalnih demokracijah, kot so Nemčija, Francija in Italija.

Mednje se povečini uvrščajo radikalno leve in radikalno desne stranke.

Prav vse države na svetu imajo v svoji zunanji politiki svoje prioritete in cilje. Manjše države se pri izražanju le teh navadno obnašajo bolj zadržano, medtem ko so pri večjih ti cilji pogosto jasno vidni tudi povprečnemu opazovalcu politike. Ob tem lahko morebitni spori zaradi različnih interesov močno odmevajo tudi na notranjepolitičnem parketu, saj imajo države tudi v drugih članicah svoje prikrite lobiste.

Najhujši spori pa nastanejo zlasti takrat, ko to prakso pričnejo izvajati tudi države, ki ne spoštujejo vladavine prava in človekovih pravic. Med njimi sta v zadnjem obdobju omenjeni zlasti Rusija in Kitajska ter nekatere njune zavezniške države, kot sta Venezuela in Kuba.

Ostro uveljavljanje interesov poteka ta trenutek tudi v Evropski uniji. Ta pa je zaradi demokratične razdrobljenosti precej zahtevna žrtev za obvladovanje, saj je centralističnega odločanja malo. Zaradi tega so se po ugotovitvah inštituta Political Capital avtoritarne države bolj osredotočile na posamezne članice, kjer je vpliv lažji. Posledično se tako dogaja, da na primer poslanci madžarske stranke Fidesz v Evropskem parlamentu glasujejo veliko manj prorusko, kot njihovi kolegi oziroma vlada v Budimpešti.

Vzhodna Evropa ne mara tujih avtoritarnih praks

Čeprav medijska slika pogosto prikazuje drugače, analiza inštituta razkriva, da imajo v vzhodni Evropi avtoritativne prakse nanj zaveznikov, kot bi pričakovali. Do njih so namreč najbolj neprizanesljivi evropski poslanci iz Romunije, Luksemburga, Poljske in Litve. Podobne rezultate dobimo tudi takrat, ko se fokus osredotoči do dejanj ruskih oblasti.

Najmanj kritični do Rusije in drugih avtoritarnih držav pa so na Irskem, Cipru, Italiji in v Grčiji. Slovenski poslanci po svojih odločitvah v tej analizi ne izstopajo.

Države urejene po kritičnosti njenih poslancev do avtoritarnih praks na splošno (levo) in po kritičnosti do režima v Kremlju (desno). Višje število pomeni bolj kritične predstavnike. Vir:https://www.politicalcapital.hu/pc-admin/source/documents/authoritarian_shadows_in_the_eu_2020_09.pdf

Kritične tudi najpomembnejše politične skupine

Ne le med posameznimi državami, milosti do avtoritarnih praks nimajo tudi največje poslanske skupine kot so Evropska ljudska stranka, Liberalci (RE) ter Socialisti in demokrati (S&D). Med izjemno kritične sodijo tudi nekatere skupine evroskeptikov in zelenih, čeprav slednji pogosto ne kažejo sistematičnega odpora do teh praks.

Največ simpatij do avtoritarnih političnih praks sicer gojijo radikalno desne in radikalno leve politične stranke v EP.

Je Fidesz problematična stranka?

Kot eno od strank, ki v tem kontekstu najbolj negativno izstopa, mediji pogosto navajajo stranko Fidesz. Analiza inštituta Political Capital pa nakazuje, da je ta ocena po eni strani pravilna, po drugi pa precej krivična.

Stranka Fidesz je namreč s koeficientom 81 najbolj prizanesljiva med članicami EPP, ko gre za uveljavljanje sankcij proti avtoritarnim državam. Toda tudi preostale poslanske skupine v EP imajo v svojih vrstah stranke, ki v analizi dosegajo mnogo slabše število točk. Jasen

primer takšne nekritičnosti lahko najdemo pri Socialistih in demokratih, kjer Bolgarska socialistična stranka dosega le 52 točk. Stranko z bolj sprejemljivimi stališči lahko najdemo tudi pri evropskih liberalcih.

Najbolj in najmanj kritične stranke v posameznih političnih skupinah v EP do avtoritarnih praks tetjih držav. Vir: https://www.politicalcapital.hu/pc-admin/source/documents/authoritarian_shadows_in_the_eu_2020_09.pdf

7 KOMENTARJI

  1. In raziskavo je opravil medij v lasti Orbanovega ( poslovnega ) prijatelja, ki je medijski mogotec na Madžarskem, in že kupuje medije v Sloveniji. Npr. je lastnik nova24tv, ki ga koristi SDS, torej stranka Janše, za propagando politike SDS, širjenje sovraštva in laži v Sloveniji.

    • Petrovc, mar nisi vedel, da komunisti, socialisti in drugi levičarji ne morejo vladati brez diktatue.

      Ljudje jih namreč ne marajo.

      Da nisi zamenjal RTV SLO in POP TV z NOVO24TV?

    • Jože Bulc, ali je prav, da se naša NACIONALKA, obnaša, kot, da je AGITATOR Levice?
      Naj to RTV-Ljubljana plačijete samo Levičarji in bo vse OK.

      Mi navadni Desni Demokrati, pa bi sami plačevali Desno-Nacionalko, ker ta, ki je sedaj ne deluje v korist vsem državljanov. Medtem, ko Levico “kuje v zvezde”, na Desnico poliva “gnojnico”.

      Kdo je lastnih Nove 24 vemo in kdor je ne plačuje, ni nič oškodovan.

      Kdo plačuje medij “Mladina” ? Vsi šušljajo, da je tu udbovski denar, last vseh Jugoslovanov, torej last nas vseh. Pa spet ta revija REKLAMIRA le Leve in blati Desne.

  2. Jože Bulc šparaj sapo. Nova24, naj ti bo všeč ali ne, ni ne bolj ne manj vitriolna od PoP TV ali celo.nacionalke (ko je treba potegniti levi voz), pri čemer pa je njen domet zelo omejen, za razliko od navedenih. Nova24 prav tako ni niti financirana niti subvencionirana z javnimi sredstvi,kot so to leva partijska trobila. Medijski vitroil je naša realnost, njegov izvor pa najdeš v levem tajkunskem prevzemu medijev. Kar se tiče raziskave, preglej uporabljeno metodologijo in potem nabijaj. Da sta skrajna levica in desnica v svojem bistvu totalitarna ni nobeno presenečenje. Dejstvo je, da v SLO skrajne desnice med uveljavljenimi strankami ni, Levica pa sedi v DZ.

  3. Popolnoma razumljivo in tudi v zgodovini ter vsakdanji praksi preverljivo je, da so skrajno leve in skrajno desne stranke najbolj izključujoče in brezkompromisno avtoritarno/totalitarno razpoložene.
    Prikrito ali celo glasno se navdihujejo in navdušujejo nad nekdanjimi in aktualnimi političnimi diktatorji oz. samodržci (kot so Mussolini, Hitler, Stalin, Tito, Causescu, Castro, Putin, Maduro …), a koristoljubno pragmatično in dejavno sprejemajo ustavne možnosti ter priložnosti, ki jim jih ponuja razvita večstrankarska politična demokracija ter ustavno zagotovljena svoboda javnega zbiranja in javnega sporočanja mnenj in stališč.
    Večstrankarska parlamentarna demokracija omogoča v veljavnih ustavnih okvirjih tudi najbolj skrajnim in ekscentričnim levim ter desnim strankam nagovarjanje volilnega telesa ter v mnogih primerih celo polnopraven vstop v večstrankarski parlament.
    Na srečo pa ekstremistom z leve in desne praviloma (brez nasilja in brez zunanje pomoči) ni mogoče doseči legalne in legitimne večine med volivci, saj tedaj dejansko ne bi bile več stranke s skrajnostnih političnih robov. Pogoj njihove uspešnosti pri volivcih (ekscentričnost, ekstremizem, neetabliranost, obrobnost) je paradoksno obenem tudi neprehodna ovira za morebitno doseganje legalne in legitimne večine v družbi in parlamentu.
    Pravzaprav ves svoj politični kapital pri volivcih dosegajo le s skrajno populistično, pogosto tudi skrajno utopistično ter militantno levo/desno kritiko politik in praks strank prevladujočega oz. vladajočega političnega centra. Njihova levo/desno do skrajnosti izostrena ter utopistično nepopustljiva kritika praviloma ostaja v polju abstraktne, populistične, neotipljive ideologije, teorije in politične agitacije ter propagande, s katero niso pripravljeni in sposobni na tvoren, spoštljiv in odprt politični dialog z drugimi demokratično izvoljenimi strankami ter še manj na kakršen koli kompromis z njihovo politiko.
    Ni torej naključje, da se “mesečniki” Levice v RS doslej niso hoteli in zmogli enakopravno in enakovredno ter z enako mero so-odgovornosti vključiti v prejšnjo levo-sredinsko vladajočo koalicijo Marjana Šarca ter da niso vzdržali niti pogojno zavezujočega konstitutivnega pogodbenega razmerja koalicijsko/opozicijske parlamentarne stranke s prejšnjo vladajočo koalicijo. In ni naključje, da so Šarčevo vlado in vladajočo koalicijo prav “mesečniki” Levice najbolj sovražno kritizirali ter izdajalsko rušili in napadali s svojih stališč umišljene politične nevpletenosti ter “brezmadežnosti” kot domnevno neoliberalno vladajočo koalicijo ter prikrito varuhinjo interesov velekapitala in celo osovražene svetovne desnice.

  4. Aktive državljan za ZL ste napisali ˝ Njihova levo/desno do skrajnosti izostrena ter utopistično nepopustljiva kritika praviloma ostaja v polju abstraktne, populistične, neotipljive ideologije, teorije in politične agitacije ter propagande, ¨
    Žal komunistična ideologija ni neotipljiva in zgolj teorija. Če bi bila zgolj teorija mladincem pri ZL niti ne bi smeli zameriti. Hudo je ker propagirajo model, ki se je v praksi izkazal prav za cilje, ki jih propagira kot bisveno slabši od kapitalizma in celo neoliberalnega kapitalizma. Model, ki si ga lahko ogledamo v Venezueli. Ne sme pa nas čuditi, da dobivajo glasove od izobražencev. Ta njihov (marxov)model delitve javnega denarja omogoča prav birokraciji in na državo prisesanim skupinam dokaj lagodno življenjen in to na račun tistih za katere naj bi se zavzemali.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime