Študij kot hobi ali pot do poklica?
POSLUŠAJ ČLANEK
V svobodni in socialni državi, v kateri živimo, imamo javno ter dostopno visoko šolstvo. Nedavno smo izvedeli, da je na visoki ravni, tudi glede pripravljenosti.
Osnovni namen univerze, poleg njene akademsko-raziskovalne vloge, je predajati znanje in študente usposobiti za trg dela.
Kaj si trg dela misli o delu univerze, pa si lahko ogledamo na spletni strani vsakega območnega Zavoda RS za zaposlovanje.
Težava je, da univerze v glavnem delujejo nepovezano s trgom dela. Obnašajo se kot da živijo v nekem svojem svetu in so same sebi namen. Z poceni izgovorom akademske svobode in avtonomnosti ignorirajo ali ogorčeno obsojajo zdravorazumske pozive po nujnih reformah.
Ne vidijo ali ne želijo videti, da je trg dela z nekaterimi poklici že leta prezasičen in da nikakor nima smisla proizvajati letno nekaj deset novih diplomantov, ki končajo na Zavodu za zaposlovanje ali v boljšem primeru za šparovo blagajno. S tem se gospodarstvo dolgoročno duši in nazaduje.
Ni pošteno niti do davkoplačevalcev, ki te študente financirajo kot tudi ne do samih študentov, ki se po lagodnem študentskem življenju soočijo z bridko realnostjo trga.
Če ostanemo zgolj pri študiju in pustimo ob strani problematiko srednješolskega izobraževanja, ki se v Sloveniji žal še vedno deli na gimnazijsko in »tisto drugo«, je očitno, da država zaradi ljubega miru in političnih točk, tišči glavo globoko v pesek. Tako financiramo številna študijska mesta, ki jih ne trg dela ne potrebuje.
Velik odstotek mladih še na informativnih dnevih februarja ne ve, kam naj se vpišejo in še manj je resnega razmisleka o nadaljnji življenjski in poklicni poti. Zato bi bilo morda smiselno na državni ravni omejiti študije kadrovsko prezasičenih poklicev na minimum in pod takimi pogoji, da se nanje lahko vpišejo le tisti, ki jim je tovrstni poklic življenjsko poslanstvo in so zanj pripravljeni narediti več. S tem bi zmanjšali brezposelnost, prišli do najboljših kadrov v posameznih poklicih in se izognili nepotizmu.
Istočasno bi bilo potrebno mlade načrtno usmerjati k študijem, ki usposabljajo za iskane in zaposljive poklice. Ob vsem denarju in znanju marketinga ne bi smelo biti pretežko popularizirati poklicev, ki omogočajo delo in dostojno življenje. In nenazadnje tudi nove davkoplačevalce. Seveda je to potrebno urediti na državni ravni in na področju celotnega izobraževanja, začenši z osnovno šolo.
Prevetriti se morajo akademski stolčki in finančni prejemki posameznih fakultet. Verjetno je tudi to eden od poglavitnih razlogov, da stanje ostaja takšno kot je. Ker če ni vpisanih študentov, ni denarja, ni delovnih mest, ni dodatkov…
Katera vlada bo imela toliko poguma, dolgoročne vizije in ljubezni do slovenskega naroda, da bo ugriznila v to kislo jabolko, zdržala pritiske in naredila red?
Osnovni namen univerze, poleg njene akademsko-raziskovalne vloge, je predajati znanje in študente usposobiti za trg dela.
Kaj si trg dela misli o delu univerze, pa si lahko ogledamo na spletni strani vsakega območnega Zavoda RS za zaposlovanje.
Dušenje gospodarstva in visokošolski baroni
Težava je, da univerze v glavnem delujejo nepovezano s trgom dela. Obnašajo se kot da živijo v nekem svojem svetu in so same sebi namen. Z poceni izgovorom akademske svobode in avtonomnosti ignorirajo ali ogorčeno obsojajo zdravorazumske pozive po nujnih reformah.
Ne vidijo ali ne želijo videti, da je trg dela z nekaterimi poklici že leta prezasičen in da nikakor nima smisla proizvajati letno nekaj deset novih diplomantov, ki končajo na Zavodu za zaposlovanje ali v boljšem primeru za šparovo blagajno. S tem se gospodarstvo dolgoročno duši in nazaduje.
Ni pošteno niti do davkoplačevalcev, ki te študente financirajo kot tudi ne do samih študentov, ki se po lagodnem študentskem življenju soočijo z bridko realnostjo trga.
Vloga države in usmerjanje mladih
Če ostanemo zgolj pri študiju in pustimo ob strani problematiko srednješolskega izobraževanja, ki se v Sloveniji žal še vedno deli na gimnazijsko in »tisto drugo«, je očitno, da država zaradi ljubega miru in političnih točk, tišči glavo globoko v pesek. Tako financiramo številna študijska mesta, ki jih ne trg dela ne potrebuje.
Velik odstotek mladih še na informativnih dnevih februarja ne ve, kam naj se vpišejo in še manj je resnega razmisleka o nadaljnji življenjski in poklicni poti. Zato bi bilo morda smiselno na državni ravni omejiti študije kadrovsko prezasičenih poklicev na minimum in pod takimi pogoji, da se nanje lahko vpišejo le tisti, ki jim je tovrstni poklic življenjsko poslanstvo in so zanj pripravljeni narediti več. S tem bi zmanjšali brezposelnost, prišli do najboljših kadrov v posameznih poklicih in se izognili nepotizmu.
Istočasno bi bilo potrebno mlade načrtno usmerjati k študijem, ki usposabljajo za iskane in zaposljive poklice. Ob vsem denarju in znanju marketinga ne bi smelo biti pretežko popularizirati poklicev, ki omogočajo delo in dostojno življenje. In nenazadnje tudi nove davkoplačevalce. Seveda je to potrebno urediti na državni ravni in na področju celotnega izobraževanja, začenši z osnovno šolo.
Prevetriti se morajo akademski stolčki in finančni prejemki posameznih fakultet. Verjetno je tudi to eden od poglavitnih razlogov, da stanje ostaja takšno kot je. Ker če ni vpisanih študentov, ni denarja, ni delovnih mest, ni dodatkov…
Katera vlada bo imela toliko poguma, dolgoročne vizije in ljubezni do slovenskega naroda, da bo ugriznila v to kislo jabolko, zdržala pritiske in naredila red?
Zadnje objave
Vlada z novim pravilnikom spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
1 komentar
romanje
Hvala za lepe in spodbudne besede (čeprav malo pretirane :) ).
Sicer pa res izgleda, da marketing deluje s polno paro, kar se tiče pridobivanja novih študentov. Očitno pa ni interesa, da bi deloval še v smeri popularizacije potrebnih poklicev.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.