Erasmus + pomeni mnogo različnih stvari. Pomeni, na primer, tri milijone zgodb. Toliko je namreč mladih Evropejcev, ki so se od leta 1987, ko je bil program zagnan, v iskanju znanja odpravili na nekajmesečno študentsko izmenjavo na eno izmed evropskih univerz.
Poimenovan po avtorju Hvalnice norosti, pa vendar bolj podoben hvalnici mladosti. Za nekoga prva pot v tujino in vožnja z natrpano podzemno, za drugega prva ljubezen ali življenje v študentskem domu. Za tretjega potrditev, da nikoli in nikdar več ne bo živel drugje kot na Štajerskem.
Za govorce na konferenci, ki je ob tednu mobilnosti potekala na Gospodarksem razstavišču, pa je Erasmus+ seveda nekaj povsem drugega. Zaposlovalna strategija, kompetenčni bazen, gospodarski pospeševalnik, strošek ali naložba.
S konference Erasmus+ na Gospodarskem razstavišču
Zanimivo je bilo poslušati zanosne govore. Kljub temu, da je bila konferenca podnaslovljena »Uspehi in izzivi«, se je v večidel govorilo le o uspehih. Erasmus + je vendarle eden redkih programov, ki se mu financiranje iz leta v leto povečuje. Za leto 2017 je namenjenih kar 200 milijonov sredstev več kot za leta poprej.
Odločitev komisije je seveda podkrepljena z mnogimi argumenti, od nujnosti mobilnosti mladih Evropejcev, do pričakovanja o večji zaposljivosti, inovativnosti in asertivnosti. Kritike tukaj skorajda ni, mnenja se klešejo le okrog tega ali je za mlade pomembnejša evropska identiteta ali evropske kompetence.
Sklepčni smo o tem, da je Evropska unija dobra in vredna svoje slave, ne moremo pa se poenotiti o temeljih, na katerih jo hočemo graditi.
Evropska identiteta kot nadgradnja nacionalne identitete
Dr. Tibor Navracsics, evropski komisar za izobraževanje mladino in šport je govoril prvenstveno o evropski identiteti mladih. Meni, da ta ne sme izničiti ali zamenjati nacionalne identitete, temveč jo mora nadgrajevati. Identitetno kohezijo se z Erasmus programi, kjer milijoni izmenjujejo svoje vrline in veščine, vsekakor dosega. Dr. Navracsics je mnenja, da je prav ta skupnostni aspekt Erasmusa najpomembnejši.
Evropski poslanec SDS dr. Milan Zver, poročevalec EP za Erasmus+
Podobno mnenje je delil dr. Milan Zver, evropski poslanec in poročevalec Evropskega parlamenta za Erasmus+. Poudaril je pomembnost mehke politike za trdno Evropsko unijo.
Oba govorca sta zastopala mnenje, da je Evropa po Brexitu v času krize, in zato potrebna močnih identitetnih temeljev in zagnane participacije mladih. Ali kot je povzel dr. Zver: »Tri milijone Evropejcev je šlo skozi izmenjave in ti ljudje so zagotovilo, da bo Evropa preživela.«
Drugi govorci pa so izhajali iz upa na kompetenčnost mladih, ki naj bi jo izmenjave bogatile.
Dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport je povedala, da so mladi po izmenjavah do dvakrat bolj zaposljivi od njihovih vrstnikov.
Romana Tomc, evropska poslanka, pa je povedala, da se ji zdi izmenjava ključna za osebnostno rast in izkušenost mladega iskalca zaposlitve. Omenila je celo, da bi morale biti izmenjave na nekaterih študijskih programih obvezen ukrep za povečevanje zaposljivosti.
V splošnem je Erasmus+ sprejet z navdušenjem. Mnenja o tem, kaj je njegov najbolj nepogrešljiv plus, so sicer različna. Venar pa, po podatkih dr. Navracsicsa, je in ostaja najbolj popularen program Evropske unije.
KOMENTAR: L. K.
Hibridna evropska identiteta
Evropska identiteta, ki je nekakšna zmes in nadgradnja vsake izmed nacionalnih, je perspektivna, a nekoliko protislovna tvorba.
Na konferenci je bilo slišati namige, da so Erasmus izmenjave dokaz, da multikulturnost lahko deluje in bogati. Hkrati pa je osnovna premisa Evropske komisije, da se z izmenjavami kulture poenotijo. Da lahko Evropa deluje le, če mladi sebe doživljajo predvsem kot Evropejce brez separatističnih nagnjenj.
Koncept hibridnih evropskih identitet in pogled v skupno prihodnost je vsekakor interesanten.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.