Strokovnjaki: Bruselj je prestolnica Evrope, a tudi prestolnica džihada v Evropi

POSLUŠAJ ČLANEK

Tako kot teroristični napadi v Parizu so tudi včerajšnji v Bruslju napad na evropski način življenja in opomnik za Evropo, da je ranljiva.

Pregledali smo mnenja analitikov in strokovnjakov, podanih v različnih svetovnih medijih, o širšem kontekstu napadov v Bruslju ter zakaj je do njih lahko prišlo. V večini primerov opozarjajo na neorganiziranost belgijskih varnostnih organov.


V spletnem mediju Newsweek so napisali, da so bile belgijske varnostne sile preslabo pripravljene in primerno opremljene za takšne napade. Poznavakec islamskega ekstremizma James Burke je za omenjeni medij povedal:
"Že od pariških napadov je bilo popolnoma logično, da so bile belgijske oblasti preokupirane, za teden dni so zaprli Bruselj. Kar štiri mesece so rabili za to da so našli Salaha Abdeslama in se obenem popolnoma opekli pri tem, da bi ga odstranili od oskrbovalnega omrežja ali od drugih terorističnih celic v Belgiji."

Pri The Economistu se strinjajo, da je strah vzbujajoče dejstvo, da Sakah Abdeslama niso našli kar štiri mesece, čeprav se je skrival v najbolj razvpiti četrti Bruslja Molebeek.

"A verjetno najhujša bojazen je spoznanje, da je mreža Islamske države v Belgiji in drugod v Evropi, tako obširna. Zmožna je ustvariti kompleksne serijske napade, kar kaže na to, da je Islamska država sposobna zanesti na 100 podpornikov, od katerih so mnogi poznavalci izdelovanja bomb in varnega komuniciranja," pišejo v priznani reviji. Opozarjajo pa tudi na problem evropske varnostne agencije Europol, ki po njihovem sicer dobro dela, "a nima nobene izvršne moči za nadaljevanje preiskav, obenem pa je omejena z letnim poračunom 100 milijonov evrov."

Na spletnem mediju Politico.eu so se osredotočili predvsem na mejno problematiko. "To grozno dejanje terorizma kaže na to, da je svobodno gibanje po schengenskem območju in slab nadzor na mejah veliko tveganje za našo varnost," pravi evropski poslanec iz Velike Britanije Mike Hookem. Predstavil je podatke, da je kar 5000 džihadistov iz Sirije vstopilo v EU, kar 94 naj bi jih stanovalo v zloglasni četrti Molenbeek. Na spletnem portalu pa citirajo tudi Telegraphovo kolumnisttko Allison Pearson, ki je napisala: "Bruselj je de facto prestolnica Evrope, a je prav tako prestolnica džihada v Evropi. In nekateri si upajo reči, da smo varni v EU."

New York Times pa spominja, da ima Belgija dve varnostni agenciji in da je rekrutirala nove moči v policijske vrste. A vseeno je to proces, ki je šele na začetku in rabi čas da dozori, dodajajo v tem ameriškem časopisu. "V Molenbeeku ni dovolj policistov. Po novembrskih napadih v Parizu so v to mestno območje poslali 50 novih mož postave, a glede na to, da so imeli na voljo kar 185 prostih mest, je to še vedno velik deficit."

Opozarjajo pa, da Belgija ni unikum v Evropi in da mora naša celina kot celota bolj poskrbeti za varnost. "Protiteroristični koordinator EU je nazadnje poročal, da mnoge države članice še vedno nimajo elektronske povezave s Interpolom na mejnih območjih. Deljenje informacij še vedno ni tako veliko, kot je velika nevarnost. To se vidi na tem, da ima evropska databaza v svojem registru 2786 registriranih tujih terorističnih borcev, čeprav se ve, da je takih borcev okrog 5000. Še huje je to, da je 90% vseh vnosov v register prišlo iz petih držav članic."

Terorizem v Evropi v zadnjih 15. letih

Spodnja razpredelnica kaže terorstične napade v Evropi od leta 2001 do danes. Opazno je, da je v zadnjih letih treorizma največ s strani džihadistov (rdeča barva), medtem ko so se napadi drugih skupin (zelena barva) v Evropi od 2011, z izjemo Grčije, sploh ne dogajajo.

Pikice prikazujejo število žrtev - največ jih je bilo v Španiji leta 2004, sledijo novembrski napadi v Parizu, na tretjem mestu pa je teroristični napad skrajneža Breivika na Norveškem.

vir: the economist
vir: the economist


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike