Odbor državnega zbora za pravosodje je v sredo soglasno podprl podprl predlog novele kazenskega zakonika, ki prinaša spremenjeno definicijo spolnega nasilja po modelu »samo ja pomeni ja«. Podprli pa so tudi vladne amandmaje k predlogu, s katerimi so med drugim iz predloga črtali kaznivo dejanje spolnega nasilja iz malomarnosti.

Medtem ko predlagatelj – Inštitut 8. marec – ter nevladne organizacije, ki delajo z žrtvami spolnega nasilja, predlog pozdravljajo, saj po njihovih navedbah temelji na človekovih pravicah in dostojanstvu, žrtve ščiti in opogumlja, dokazno breme pa prenaša na storilca kaznivega dejanja ter preprečuje sekundarno viktimizacijo, so do njega kritični predstavniki pravne stroke. Ti opozarjajo, da predlog ne bo prinesel večje zaščite žrtve, saj sta modela »ne pomeni ne« in »ja pomeni ja« v tem smislu izenačena, prav tako ne bo prinesel obrnjenega dokaznega bremena ter bo namesto boljšega kazenskega prava prinesel represivnejše in nevarnejše kazensko pravo.

Ameriško javnost pa je prav ta teden vznemirila kritika podobe princa, ki poljublja Sneguljčico, ker pravljični prizor ne upošteva modela “samo ja pomeni ja” in torej prizor spodbuja spolno nasilje princa nad spečo Sneguljčico.

Sodniki, tožilci in odvetniki proti predlagani redefiniciji spolnega nasilja po modelu “samo ja pomeni ja”

Vrhovna sodnica Marjeta Švab Širok je na odboru dejala, da se vrhovno sodišče strinja, da je potrebno žrtve spolnega nasilja zaščititi, da je nujno, da se spolno nasilje senzibilizira, podprla pa je tudi prizadevanja za prijavljanje tovrstnih kaznivih dejanj. Kot je dejala, je razpravo sprožila ena od napačnih odločitev slovenskih sodišč, za katero je vrhovno sodišče jasno povedalo, da je bila napačna.

Izpostavila je, da dokaznega bremena ni mogoče prevaliti na koga drugega, saj je to, da bi moral storilec dokazovati, da ni kriv, v nasprotju s temeljnimi načeli kazenskega postopka. Posledično se je zavzela za to, da bi se na nove oblike kaznivih dejanj odzivali skozi sodno prakso. Da se to v praksi tudi dogaja, je po njenih besedah ugotovilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.

Vrhovna državna tožilka Mirjam Kline je opozorila, da se predlog zakona sprejema po hitrem postopku, pa čeprav ne gre za manj pomembne ali manj zahtevne spremembe.

Čeprav se strinjajo s spremembo modela prisile v smer modela soglasja, je hkrati opozorila, da je model soglasja »ne pomeni ne« primernejši. Z modelom »ja pomeni ja« sta glede nastanka nesprejemljive pravne praznine in varstva oškodovanca izenačena, z vidika pravne varnosti pa je model veta boljši zaradi dokazovanja v kazenskem postopku. Tako Klinetova kot tudi Igor Lamberger iz kriminalistične policije sta opozorila, da bo dokazovanje kaznivih dejanj ostalo enako, žrtev bo še vedno morala pričati pred sodiščem in ne bo bolj zaščitena.

Odvetnik Mitja Jelenič Novak, ki je predstavil stališče Odvetniške zbornice, se je strinjal, da slovensko kazensko spolno pravo potrebuje popravke, a bi se po njegovi oceni drugačni opredelitvi kaznivih dejanj morali z vso skrbnostjo posvetiti v okviru strokovne javnosti.

Odvetniška zbornica: Predlog je neprimeren in nevaren

Na Odvetniški zbornici tako svarijo pred »preveč revolucionarnim opuščanjem ustrezno rigoroznega elementa manipuliranja z drugo osebo kot ključnega zakonskega znaka vseh spolnih inkriminacij«. Po njihovem mnenju namreč posilstva ali spolnega nasilja ne more biti brez manipulacije volje žrtve kot bistvenega zakonskega znaka kaznivega dejanja.

Predlog novele, ki temelji izključno na razhajanju volj med storilci in žrtvijo, brez manipulacije volje, vključno z odsotnostjo vsake grožnje ali sile in brez izrabe patologije in podobnih hudih nemočnosti žrtve, kot je spanje, omamljenost in podobno, ocenjujejo za neprimeren in celo za nevaren. S predlogom po njihovi oceni »ne bomo dobili boljšega kazenskega prava, ki ga nedvomno potrebujemo, ampak bomo dobili zgolj bistveno represivnejše in nevarnejše kazensko pravo«.

Jelenič Novak je poslance pozval, naj tako občutljive zakonodaje ne spreminjajo zaradi posameznih ekscesnih primerov. Kot je dejal, ima kot kazenski pravnik težave s simbolnimi sporočili v kazenskem pravu, skrbi pa ga tudi vprašanje določenosti v tako občutljivem zakonu.

Opozoril, da predlog zakona kaznivega dejanja in izraženega soglasja ne opredeli natančno, je bilo sicer več.

Stroka poslancev ni prepričala

Predlog je na glasovanju prejel soglasno podporo, pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič pa je dejala, da bo, v primeru, da bo predlog sprejet, vlada, ki je k temu predlogu podala svoje amandmaje, svojega umaknila. Poslanci so tako preslišali pravno stroko, ki je svarila pred nejasnostmi in dejstvu, da v praksi model stanja ne bo izboljšal. So pa prisluhnili prihološki stroki in nevladnim organizacijam, ki računajo, da bo redefinicija spolnega nasilja po modelu “samo ja pomeni ja” ženske opogumila, pripomogla k več prijavam spolnega nasilja in družbo naredila nanj bolj občutljivo.

Da široko prenašanje modela afirmativnega soglasja lahko vodi tudi v nesmisle, pa kaže nedaven primer iz ZDA. Tam je bil zadnja žrtev t. i. kulture zavračanja, ki med drugim sledi uveljavljanju modela „samo ja pomeni ja“ na vseh področjih družbe, Disneyjev avanturistični tematski park v Anaheimu v Kaliforniji.

Sporen pravljični poljub Sneguljčice “brez njenega soglasja”

V parku so v času zaprtja med panedmijo prenovili tematsko vožnjo na temo Sneguljčice, in park ta teden po več kot 400 dneh od začetka pandemije ponovno odprli. Kritičarki spletne različice časopisa San Francisco Cronicle SFGate je ob tem zmotil prizor poljuba princa na ustnice Sneguljčice, in sicer zato, ker se ta zgodi v spanju, „brez njenega soglasja“.

Katie Dowd in Julie Tremaine sta zapisali, da bi si park moral „na novo zamisliti“ risano klasiko iz leta 1938, da bi se izognil „poljubu resnične ljubezni“, ki je prebudil Sneguljčico.

Ta namreč po njunih besedah ne more biti resnična ljubezen, če samo ena oseba ve, kaj se dogaja, sta avtorici zapisali ob zasledovanju modela „samo ja pomeni ja“, in opozorili, da je pomanjkanje privolitve v zgodnjih Disneyjevih stvaritvah glavna težava.

Avtoricama se je zdelo sporno, da otroke učimo, da je takšen način poljubljanja v redu in zapisali, da je „težko razumeti, zakaj bi se Disneyland leta 2021 odločil dodati sceno s tako staromodnimi idejami, kaj moški sme storiti ženski“, ter predlagali, da bi se temu prizoru izognili, „zlasti glede na trenutni poudarek podjetja Disney na odstranjevanju problematičnih prizorov iz voženj, kot sta Jungle Cruise in Splash Mountain“.

Bodo Sneguljčico napisali na novo, da bi se izognili „poljubu resnične ljubezni“ ali bo morda celo odstranjena?

Zapis je naletel tudi na kritike, ki so se spraševali, ali bi morali slavno pravljico iz začetka 20. stoletja napisati na novo oz. ali bo v družbi, ki uničuje kipe, odstranjuje knjige in filme, odstranjena tudi Sneguljčica. Med komentarji je bil tudi zapis, da bi „Sneguljčica še vedno spala, če bi bilo to odvisno od norosti na levici in „woke“ kulture”.

Bralci so med drugim zapisali, da bi morali biti starši tisti, ki otroke učijo o privolitvi in razliki med pravljico in resničnim življenjem ter da jim ne bi smeli jemati možnosti uživanja v čarovniji pravljic. Komentar novinark SFGAtea je tako zopet obudil napade na pravljico, za katero je japonska sociologinja Kazue Muta leta 2018 dejala, da prikazuje „spolni napad na nezavestno osebo“.

V Sloveniji pa ta ameriški primer ob vse širšem uveljavljanju modela „samo ja pomeni ja“ odpira razpravo, kako hkrati preprečiti uveljavljanje nesmislov, kot smo jim priča v ZDA in hkrati ženske in moške ustrezno zaščititi pred spolnimi zlorabami.

12 KOMENTARJI

  1. Edina ženska, ki jasno reče da, je prostitutka.
    Seveda so za našo vlado edini sprejemljivi moški homoseksualci, katerih pravice je opeval superkonzervativni Janez Janša na dan, ko je bila izvoljena ta vlada. Čakamo še samo, da bodo zaprli vse, ki mislijo, da obstaja tudi kaj takšnega, kot je družina sestavljena iz oseb različnih spolov.

  2. Ko tudi pametni ljudje nasedejo pravnemu konstruktu skrajnih feministk, potem res lahko rečemo adijo pamet.

    V nadaljevanju pričakujem le še nagla sodišča za posiljevalce in “posiljevalce”, strelski vod ter prepoved tiskanja, prodaje in branja Snegulčice in sedmih palćkov”.

  3. Opozorilo izkušenega odvetnika Blaža Kovačiča Mlinarja se zdi vredno premisleka.
    Kako dokazati na sodišču domnevno izrečeno izjavo – JA/DA, YES/ANO/SI … – katerega od soudeleženih spolnih partnerjev?
    Ali s časovno in krajevno natančno določenim in dokumentarno prepoznavnim avdio-video posnetkom, ali s pisno ter avtorsko podpisano izjavo obeh/vseh sodelujočih, ali z notarsko overovljeno in lastnoročno podpisano izjavo obeh/vseh udeleženih spolnih partnerjev …?
    In kaj se bo zgodilo, če bo vsak od neposrednih udeležencev spornega dogodka brez materialnih dokazov trdil svoje. Če bo šlo za boj izjave proti izjavi. Bo za sodišče to nekaj takega kot diplomatski “non-paper” oz. “prazen ništrc”?

  4. Malo za šalo, še bolj pa zares sprašujem, ali bo z novo kazensko opredelitvijo posilstva zadovoljna večina tistih žensk, ki se zaradi lepšega vtisa rade nekoliko branijo, ki bodo po nevem ostale večne device, če ne bodo takoj rekle ja?

  5. Iz ene skrajnosti v drugo. Podobno kot povratniki, ki se vrnejo k religiji, mnogi postanejo zagrizeni izpolnjevalci pravil, formi se bolj posvetijo kot vsebini in mnogokrat zgrešijo bistvo, ki ni v samoodrešenju…

  6. O tem, ali je bolje uzakoniti ja je ja ali ne je ne, nimam mnenja, tu mi ne preostane drugega kot zaupati, da bodo spremembe vendarle omogočile strožje kaznovanje storilcev in delovale preventivno.

    Če se smem malce pošaliti ob tako resni temi, pa povem, da se mi dedci kar smilijo. Zdaj si bodo morali zavezati roke in zapreti usta in čakati, da babe same poskačejo na njih, sicer bi utegnili pristati za zapahi. Men pa je vseeno ljubše, če moški pokaže prvo iniciatovo, ker se mi zdi precej možačasto, če je ta prepuščena ženskam. 😜

    Kakorkoli že, nazaj k resnosti. Zakaj se mi zdi, da nobeden od teh konceptov spolnega nasilja ne bo bistveno preprečeval? Naj mi pametnejši od mene za to razmişljanje oprostijo, a sama edini učinek vidim v zelo rigoroznih kaznih in osveščanju.

    Pred leti sem sama odpotovala na počitnice v tujino, s turistično agencijo, kjer pa je bila ponudba omejena v glavnem pedinanju zahodnega okusa. Zato sem se nekega dne odločila, da bi v bližnje mesto odšla kar sama, hotela pa sem si ogledati predvsem tamkajşnji souk (tržnico), lokalno džamijo in izdelke domače obrti. Ko sem v hotelu povprašala recepcionista, kako bi bilo z mojo varnostjo, če se kot ženska tja odpravim brez spremstva, mi je lepo razložil, da za spolne prekrške ali krajo odsekajo roko in je zato stopnja tovrstnega kriminala pri njih zelo nizka. Kakorkoli že, na izlet sem šla, domačini so bili zelo prijazni, včasih v vnemi prodaje svojih izdelkov tudi nekoliko vsiljivi, drugače pa mi hudega ni bilo. Evo, kakšen učinek ima lahko odsekana roka (ali lulček….).

    Samo v razmislek….

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime