Strateški forum Bled 2021: Kaj so o naši skupni prihodnosti povedali voditelji Evrope (video)

16. Blejski strateški forum je v polnem teku, po otvoritvi je oder zavzela razprava o prihodnosti Evrope, ki je odprla nekaj pomembnih vprašanj, kot so migracije, širitev EU, demografija, in pokazala različna mnenja politikov držav članic ter predstavnikov EU in drugih sodelujočih.

Po uvodnem ogledu promocijskega filma predsedovanja Slovenije Svetu EU, ki ga je režiral Mitja Okorn in smo ga lahko videli tudi na proslavi ob dnevu državnosti, je zbrane prek videa najprej nagovoril predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach. Poudaril je pomen vrednot, ki jih prinaša šport in se kažejo tudi v upanju in veri v prihodnost, spremljajoči letošnje olimpijske igre.

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1433005582043189252

Uvodni govori

Besedo je zatem prevzel slovenski zunanji minister Anže Logar in kratko navedel bistvene teme, ki jih bo program naslovil; to so okrevanje po pandemiji, migracijska in druga vprašanja ter najpomembnejše - širitev EU na Zahodni Balkan. Izrazil je prepričanje, da je Zahod v krizi, in žalost nad tem, da je optimizem iz leta 2004 v EU zamenjal politični relativizem in pesimizem; za to je po njegovem krivo pomanjkanje vizije in strategije, katere formacijo bodo skušali spodbuditi prav s strateškim forumom. Čakati na čas brez kriz je za reševanje pomembnih vprašanj po njegovem nesmiselno.

Nadaljeval je predsednik Evropskega sveta Charles Michel in prav tako izpostavil pomen širitve na Zahodni Balkan. Pohvalil je dobro reakcijo Unije na koronavirusno krizo, saj ji je kljub pomanjkljivostim uspelo ustanoviti skupen fond, zagotoviti denar in ohraniti delovna mesta, danes pa je tudi vodilna v proizvodnji cepiva. Kot glavni izziv za prihodnost je označil povečanje svetovnega vpliva EU in se obregnil ob dejstvo, da nismo bili zmožni iz Afganistana evakuirati niti sodelavcev naših vojska.

https://twitter.com/eucopresident/status/1433007189917044737

V ključnih točkah svojega govora se je premier Janša spomnil prejšnjega predsedovanja Slovenije, ki je bilo zadnje pred serijo kriz, in poudaril pomen zvestobe do ustanovnih očetov EU, ki so večinoma prihajali iz krščansko-demokratskih vrst in od tam tudi črpali ključne vrednote - te pa smo v zadnjih letih večkrat zgrešili in delovali celo proti njim. Zato je zanj pomembno vprašanje, kako jih v tem odločilnem času, ki ne dopušča izključevanja, znova spraviti v realnost.

https://twitter.com/vladaRS/status/1433007670991196169

 

Zatem se je pod moderatorstvom vodje miselnega vozlišča Fokus 2031 in komentatorja Domovine Marka Balažica pričela razprava o prihodnosti Evrope, na kateri so sodelovali premierji, predsedniki, visoki predstavniki EU in kardinal. Uvedel jo je predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli in poudaril pomen demokracije, enakosti in vladavine prava, ki jih moramo spraviti v dejanja in so ideali, primerni tudi za neevropske narode. Kot tudi solidarnost med državami, ki se mora izkazati pri dolgovih, grožnjah, vprašanju prosilcev za azil, migracijah ...

Izrazil je veliko razočaranje nad včerajšnjo odločitvijo notranjih ministrov držav o nesprejemanju beguncev, saj da smo v Afganistan kot zavezniki v Natu nedvomno vpleteni in pri migracijski krizi dolžni sodelovati. "Bili smo del celotnega projekta in aktivnosti v Afganistanu. In zdaj bi morali najti skupni evropski glas in poslati skupno sporočilo. Evropa bi morala prevzeti odgovornost in treba bi jo bilo slišati," je dejal.

Nato je vsak od sodelujočih z nekaj besedami odgovoril na prvo vprašanje - kaj mu pomeni politika. Strinjali so se, da gre za razumevanje ljudi in njihovih potreb, usklajevanje interesov in predvsem služenje ljudem.

https://twitter.com/Kanonist1/status/1433006739553673216

Nasprotja glede migracij

V repliki je grški premier Micotakis nato odgovoril Sassoliju, da je bil včerajšnji sklep jasen: nezakonitih migracijskih tokov iz leta 2015 ne smemo ponoviti, posebej tega ne želi Grčija, ki je bila ena največjih žrtev v tej krizi. "Seveda se moramo pogovarjati na podlagi načel in vladavine prava v mednarodnem okolju, hkrati pa se moramo naučiti nekaj iz svojih napak. In kar se je zgodilo leta 2015, je bila napaka. Rekli smo, da moramo migrante podpreti bližje njihovemu domu, ne smemo pa dovoliti tihotapcem, da bi imeli kaj od tega."

Sassoli je odgovoril, da nobena država (kot Grčija) ne bi smela ostati sama, da pa prav zato potrebujemo skupno politiko na evropski ravni. Države članice bi zato evropskim inštitucijam morale dati večjo pristojnost. Drugačen pogled je imel madžarski premier Orban - edini način, da spor glede migracij ne razdere EU, je, da opustimo ideje o kvotah in podobnem ter odločanje vrnemo posameznim članicam, je povedal.

https://twitter.com/vladaRS/status/1433011306500661253

Politiki so se strinjali glede tega, da EU poleg mehke nujno potrebuje tudi trdo moč, saj, kot je izjavil Janša, zdaj niti naša pomoč beguncem ne pride tja, kamor bi morala, ker ne moremo ustvariti varnega okolja za to.

https://twitter.com/vladaRS/status/1433002405390655488

Demografija in vstop Srbije

Nekaj časa so udeleženci namenili tudi vprašanju demografije in staranja prebivalstva; sodelovala je namreč tudi Dubravka Šuica, ki je pri Evropski komisiji zadolžena za to področje. Omenila je, da eno od možnosti prinašajo migracije, še pomembnejše pa je grajenje dobre družinske politike, s čimer sta se močno strinjala Orban in Parolin, in spodbujanje ljudi k selitvi v ruralna območja.

Še ena pomembna tema je bila v razpravi širitev EU; srbski predsednik Vučić je razburil z besedami, da Srbi po letih čakanja in zavlačevanja niso več navdušeni nad vstopom vanjo, saj so se v tem času že organizirali sami in vzpostavili svoje mehanizme, pri čemer so več kot uspešni.

Zaskrbljujoče se je to zdelo predvsem Sassoliju; oster je bil do EU in se vprašal, zakaj ljudem ki bi se nam radi pridružili, ne moremo podati jasne časovnice in načrta ter zakaj namesto tega javno mnenje v teh državah prepuščamo samo sebi.

Pogovor med evropskimi voditelji o prihodnosti Evrope:

https://www.youtube.com/watch?v=oYlLF0Ogn1s

 

Popoldne potekajo tudi druge razprave, ta trenutek razprava o širitvi Evrope. Spremljate jih lahko na TEJ POVEZAVI.