Zajem slike Youtube

Oči Evropejcev se spet obračajo proti vzhodu kontinenta. Rusija namreč že nekaj dni kopiči svoje vojaštvo ob vzhodni meji Ukrajine (Dombasu) in na leta 2014 anketiranemu polotoku Krimu. Skrbi jih novo vojaško zaostrovanje oziroma ruski vpad globje v sosednjo državo. Dogajanje oziroma odziv mednarodne skupnosti na rusko provokacijo podrobno spremljajo tudi v Pekingu. Podobne ozemeljske pretenzije namreč v svoji soseščini – v prvi vrsti v Južnokitajskem morju, goji tudi Kitajska.

Zastavlja se vprašanje, zakaj kopičenje ruskih čet in zakaj ravno zdaj. Zatrjevanje Rusije ali bolje kremeljskega vodstva, da je to zgolj odgovor na grožnje, ki jih je sama deležna prek svoje zahodne meje, je seveda plehko. Tega, da bi jo Ukrajina vojaško težko ogrožala, se najbrž zaveda tudi sama, zato je brž dodala še priročnega dežurnega krivca – Nato. Tudi to je iz trte izvito, razen seveda če gre tako tolmačiti verbalne izjave držav članic zavezništva in drugega demokratičnega sveta v podporo suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Odgovor na zastavljeno vprašanje je treba iskati drugje in po vsej verjetnosti niti ni en sam, ampak jih je več.

Posnetek komentarja dr. Boža Cerarja je na voljo na koncu prispevka.

Predsednik Putin se je očitno odločil, da bo malce testiral novega ameriškega predsednika Joea Bidna. Seveda pa je rusko rožljanje z orožjem v prvi vrsti namenjeno Ukrajini in njenemu vodstvu s predsednikom Zelenskim na čelu.

Predsednik Putin se je očitno odločil, da bo malce testiral novega ameriškega predsednika Joea Bidna. Ta je ob množici notranjih in zunanjih izzivov že takoj na začetku svojega mandata dal vedeti, da ne bo popustljiv do ravnanja Rusije, ki smo mu priča v zadnjih letih. Z njim namreč ruši obstoječo mednarodno liberalno ureditev, si skuša utrditi svoje interesno območje in podrediti sosednje države ter sploh priboriti nazaj položaj, ki ga je uživala propadla Sovjetska zveza. Istočasno Putin testira tudi Evropejce oziroma demokratične države v svetu. Skuša ugotoviti, kako enotni so v obsodbi zadnjih potez Kremlja in tudi kako uglašeni v svojem odzivu z Washingtonom.

Strah pred uspešno Ukrajino

Seveda pa je rusko rožljanje z orožjem v prvi vrsti namenjeno Ukrajini in njenemu vodstvu s predsednikom Zelenskim na čelu. Ta je bil do sedaj na razne ruske pritiske manj dovzeten, kot je pričakovala Moskva. V zadnjih tednih je tudi premaknil del ukrajinskih sil bližje Dombasu. Potrebno mu je bilo nagnati strah v kosti in videti, kakšne priložnosti bi Rusiji prinesel plan B.

Potreba po njem se je še povečala, ko je Zelenski začel je vleči poteze, s katerimi je skušal utrditi  gospodarske in demokratične temelje Ukrajine. To pa je seveda za Kremelj zelo nevarno početje. Demokratična in gospodarsko uspešna Ukrajina bi pravzaprav za rusko vodstvo predstavljala pravo katastrofo, še posebej, ko sami Rusiji gospodarsko ne kaže najbolje in se krepi opozicijsko gibanje in za nameček še pred septembrskimi parlamentarnimi volitvami.

Z neuspešno in kaotično sosednjo državo je Rusom najlažje dokazati, da demokracija ne deluje in da je njihov sistem edino zveličaven. Z ozirom na orkestrirano gonjo beloruskih državnih medijev je očitno, da v pritiskih na Ukrajino in celotni igri Putin računa tudi na pomoč beloruskega predsednika Lukašenka in njegovega aparata. Odkar se mu je uprlo lastno ljudstvo, je Lukašenkova usoda povsem v rokah ruskega predsednika.

Z neuspešno in kaotično sosednjo državo je Rusom najlažje dokazati, da demokracija ne deluje in da je njihov sistem edino zveličaven.

Kopičenje čet še ne pomeni napada

Čeprav zadeve mogoče izgledajo alarmantno, pa kopičenje ruskih čet ob ukrajinskih mejah ni nujno uvod v splošni napad. Pravzaprav izgleda, da je to že mimo. Še posebej po telefonskih klicih ameriškega predsednika Bidna in nemške kanclerke Merklove ter drugih, ki so dali vedeti, da bi bila reakcija Zahoda v tem primeru zelo močna. Ne sicer vojaška ampak diplomatska in ekonomska. Sledile bi nove še ostrejše ekonomske sankcije, dokončno bi bil pokopan tudi Severni tok 2 itd.

Morda še bolj pomembno pa je drugo dejstvo, ki ruskemu vodstvu ni moglo uiti. V primeru invazije bi bil odpor samih Ukrajincev namreč močnejši kot leta 2014. Ti so sedaj precej motivirani. Učinka presenečenja to pot ne bi bilo. Ukrajinska vojska je danes bolje pripravljena in tudi bolje oborožena kot v preteklosti, tudi z ameriškim protitankovskim orožjem. Turčija ji dobavlja brezpilotna letala (z njimi je odločilno pripomogla Azerbajdžanu v nedavni vojni z Armenijo). Skoraj gotovo jo nekatere države oskrbujejo z obveščevalnimi podatki. Žrtev med ruski napadalci bi ne bilo malo, kar bi imelo svoj odmev tudi ruski javnosti. Čeprav bi bil končen zmagovalec znan, pa je vprašanje, ali bi ruska vojska lahko uspešno dokončala invazijo v nekaj dneh.

Alternativni scenariji

Možni in tudi verjetnejši so drugi scenariji, s katerimi bi se skušalo nadalje oslabiti sosednjo državo. Ruski »mirovniki« se recimo lahko napotijo le do meja  nepriznanih Ljudske republike Doneck in Luganske narodne republike in tam utrdijo. To bi bil še en korak do njihove postopne odcepitve in pripojitve k Rusiji. Ne gre izključiti operacij na morju in blokado morskih poti mimo Krima v Azovsko morje oziroma v vzhodno Ukrajino. Lahko pa, da bo rusko vodstvo ocenilo, da je izkupiček v sedanjem trenutku zadovoljiv in bo čete umaknilo in nove korake prihranilo za enkrat v prihodnje.

S kopičenjem čet je izmerilo temperaturo v mednarodni javnosti in istočasno zadalo nov udarec sosednji državi. Ustvarilo je med drugim ravno dovolj negotovosti, ki je ustavila investicije zahodnih podjetij v Ukrajino in povzročila precej ekonomske škode. Ne gre pozabiti tudi na rusko zavedanje, da zahodne investicije v rusko naftno in drugo gospodarstvo niso za odmet. Enako na spoznanje, da bi bilo Severni tok 2 dobro dokončati in tudi počakati na novo nemško vodstvo po jesenskih nemških parlamentarnih volitvah.

Ceh vseh teh igric plačuje prebivalstvo, še posebej v Dombasu. Rusija številnim razen ruskih potnih listov (še en izgovor za mešanje) in rublja kot plačilnega sredstva ni prinesla kaj posebno dobrega. Priča smo pravzaprav tamkajšnji humanitarni katastrofi. Ljudje so utrujeni in prestrašeni ter si želijo le miru. Rešitev ni v kopičenju čet, ampak je lahko le politična. Ta ne sme biti vsiljena od zunaj, ampak plod notranjega dogovora. Je pa res, da brez udeležbe tujih posrednikov ne bo šlo.

Avtor prispevka je pravnik in diplomat dr. Božo Cerar.

10 KOMENTARJI

  1. Rusija je velesila. Evropa ni. ZDA niso!
    Kar Rusija naredi, ztemu ne more nihče nasprotovati oziroma Rusij prisiliti, da se umakne.
    Ka Rusiji omogoča takšno suverenost?
    Oborožitev! Vojska!
    Kaj pa počen slovenska levica?
    Slovenijo želi oslabiti? Razorožiti?
    Slovenija naj postane kolonija, Slovenci pa hlapci.

  2. Oh ta trgovina z orožjem in njegovo vojno preizkušanje!!! Pa še digitalna vojna uničevanja delovanja gospodarstva in vojaških digitalnih naprav, ha, ha. Gre za nov način bojevanja in obvladovanja sveta.Zadaj za Rusijo stoji Kitajska. Toda ali je ne bo požrla, ko bo Rusija ekonomsko šđe padla in ne bo mogla vzdrževati tega vojaškega potenciala? O tem naj raje razmišlja Putin. Kitajska in njegova stretegija ogrožanja Ukrajine in sosed, je njegov največji sovražnik. Njegov egoizem! To ga bo uničilo, nič mu ne ponmaga doživljenjska možnost predsedovanja, sam se bo uničil.

  3. Odličen članek oz. zelo prodorno analitičen prispevek gospoda dr. Boža Cerarja, pravnika in diplomata!

    Zato samo ena pripomba glede odnosa Joe Biden – Vladimir Putin! Mislim, da je J. Biden naredil že prvi resni pravi diplomatski ‘KIKS’, ko je takoj javno označil Putina- kot MORILCA (četudi je to zares, takšen besednjak- ali »direkten udarec v čelo« za začetek diplomatskih dogovarjanj in pogajanj, koristi toliko kot vstavitev železne palice v vrteče se kolo.

    To pa že apriori pomeni, da je Putina dobesedno stisnil v ‘diplomatski kot’, tako, da se je Putin, sicer ob tem, samo cinično nasmehnil /a mimika njegovega obraza je dala videti neko komaj zadržano razjarjenost in mu je odgovoril po svoje, na svoj način.

    Morda tudi s takojšnjim kopičenjem svojih vojaških sil ob Ukrajinskih mejah, tudi ob do sedaj že prisvojenih mejnih regijah, da je s tem vsaj malo dvignil temperaturo pri Američanih in Zvezi NATO!

    A Putin kot bivši vzhodnonemški KGB-jevski polkovnik in vohun, ima prekleto dober spomin in bo to Bidnovo izjavo znal presneto dobro uporabiti v nadaljnjih diplomatskih dogovarjanjih in pogajanjih.

    Morebitnim bralcem mojega komentarja, bi zelo priporočil v branje / če je že seveda niso prebrali/ zelo zanimivo knjigo šahovskega velemojstra in disidenta Garija Kasparova z naslovom :«Zima prihaja«.

    Genialni Garij Kasparov v tej svoji knjigi odlično izriše psihogram Vladimirja Putina in njegove noro velike ambicije in da se ga je treba v resnici zelo bati in seveda tudi – če se sploh še da – tudi ustaviti!

    Pa še povezava na to knjigo:
    https://www.bukla.si/knjigarna/zgodovina/20-stoletje/zima-prihaja.html

  4. Menim, da svet, tak kot smo ga poznali, drvi proti koncu. Rožljanje z orožjem nikoli ni prineslo nič dobrega.
    Škoda je samo to, da se človek iz preteklih vojn – ni prav nič naučil.

  5. APMMB2, kaj torej predlagate , da Slovenija nakopiči vse tri tanke na meji z Istro in tako, da vedeti Hrvatom, da non paper podpiramo le če nam kot protiuslugo odstopijo del Istre do Novega grada. Sicer bomo, kot velesila oborožena z za 700 mio vojaških čevljev vnovčili garancijo in sami ukorakali v Istro.
    Ali se je res potrebno tako smešiti ?

  6. Rusija ni več velesila in Evropa in ZDA morata to pokazati.
    Sankcije so uničile rusko ekonomijo, sedaj moramo le še uničiti kredibilnost ruske vlade.

    NATO mora iti v Ukrajino!

  7. Naj vas ne čudi odnos Rusije do Ukrajine.

    V navalu najbolj nežnih čustev so ruski komunisti pred drugo svetovno vojno prisilno do smrti izstradali preko sedem (7) milijonov Ukrajincev.

    Torej nič novega, najhuje Ukrajince še čaka.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime