Prostorska strategija 2050 le dopušča umeščanje drugega bloka JEK

Vir: pixabay.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Na današnji novinarski konferenci ministrstva za naravne vire so danes govorili o novi strategiji prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050, ki jo je v sredo sprejel Državni zbor. Minister Uroš Brežan, državna sekretarka Lenka Kaučič, vodja sektorja za strateški prostorski razvoj Lenča Humerca Šolar in sekretarka v sektorju za strateški prostorski razvoj Blanka Bartol so omenjeno strategijo predstavili, ob tem pa dodali tudi, da ta odpira vrata za umeščanje drugega bloka jedrske elektrarne v prostor, kar dosedanja ni dopuščala.

Ob tem so obljubili tudi razvoj podeželja z alternativnimi možnostmi prevoza ter zavrnili očitke o birokraciji.

V zadnjem delu pa opozarjamo tudi na to, da so v zadnjih dneh le prisluhnili tudi kmetom in na Evropsko komisijo poslali slovenski predlog glede Nature 2000.

"Rešitve so usmerjene v doseganje učinkovite, trajnostne in inovativne rabe prostora in virov ter postopni prehod na participativni model upravljanja prostora. Vse to moramo storiti, če želimo prihodnjim organizacijam zagotoviti čisto, zdravo in kakovostno okolje," je povedal minister Uroš Brežan.

Poudaril je, da je sedaj možno umeščanje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. "Stara strategija, ki je bila sprejeta leta 2004, je dovoljevala samo podaljšanje delovanja obstoječega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Prehod iz starega v novi strateški dokument pomeni, da lahko začnemo prostorsko umeščanje drugega bloka jedrske elektrarne," je poudaril minister za naravne vire Uroš Brežan.

Po njegovih besedah pa dokument, ki bo dolgoročno opredelil smer prostorskega razvoja v državi, ne predvideva natančne lokacije izgradnje novega bloka. "Ta bo predmet nadaljnjih postopkov, odpira pa vrata, da se ti postopki začnejo," je dodal Brežan, ki dodaja, da strategija odpira vrata tudi za večje število majhnih jedrskih reaktorjev. 

Ena izmed pomembnih stvari, o kateri so spregovorili, pa je tudi to, da so v strategijo eksplicitno zapisali, da na reki Muri ne bomo gradili hidroelektrarn, kar je bila tudi ena od koalicijskih zavez.

Poudarek na potniškem prometu 


Med konkretnejšimi ključnimi izzivi, ki jih naslavlja dokument, so po navedbah državne sekretarke na ministrstvu za naravne vire Lenke Kavčič med drugim neracionalna raba prostora, problematika neenakomerne razpršene poselitve, zmanjševanje naravne ohranjenosti in krajinske pestrosti ter vse bolj vidni vplivi podnebnih sprememb. 

Glede razvoja prometa pa je dejala, da daje dokument poudarek javnemu potniškemu prometu. "Poudarek bo na hitrejšemu, bolj intenzivnemu razvoju oblik javnega potniškega prometa tako znotraj širših mestnih območij kot tudi na daljše relacije," je dodala.

Na ministrstvu ne želijo nadaljnje razpredenosti cestnega omrežja, ampak varovanje narave in večjo kakovost bivanja. Tudi na podeželju želijo povečati kakovost bivanja z alternativnimi oblikami prevoza.

Očitki opozicije o vse večji birokraciji


Glede očitkov opozicijskih strank, da nova strategija ne rešuje zbirokratiziranih postopkov prostorskega načrtovanja, pa so predstavniki ministrstva za naravne vire pojasnili, da omenjeni postopki niso predmet dokumenta, temveč zakona o urejanju prostora in graditvi. Po besedah ministra glavni problem niso postopki umeščanja in graditev objektov, temveč nerešeni konflikti, ki jih imamo v prostoru.

Kmetje le prisilili vlado, da je poslala predlog na EK


Predstavniki ministrstva za kmetijstvo in za naravne vire ter deležnikov v kmetijstvu so se sicer pred šestimi dnevi na pogajanjih dokončno uskladili glede predlogov prostovoljnih ukrepov za območja Natura 2000. Evropski komisiji bodo predlagali prostovoljna ukrepa, ki bi nadomestila plačila Natura 2000.

Kot so na ministrstvih zapisali v skupni izjavi, bo skladno z dogovorom Evropski komisiji za območja Planinskega polja, Ljubljanskega barja in Goričkega predlagala dva prostovoljna ukrepa – enega za območji Planinskega polja in Ljubljanskega barja, drugega pa za Goričko – ki bi v strateškem načrtu skupne kmetijske politike nadomestila intervencijo plačilo Natura 2000.

“Evropski komisiji bo podan predlog izvedbe prostovoljnih ukrepov z namenom doseganja naravovarstvenih ciljev in omogočanja normalnega izvajanja kmetijske dejavnosti ter nadaljnjega razvoja kmetij,” so navedli.

Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko je včeraj evropskemu komisarju za okolje, ocene in ribištvo Virginijusu Sinkevičiusu sporočila, da želi Slovenija predvidene zahteve glede kmetovanja na območjih Nature 2000 izvajati v obliki prostovoljnih shem, in ne obveznih ukrepov. Komisar temu ni naklonjen, je pa poudaril, da je odločitev o tem v domeni države.

Kot so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je ministrica razloge za nezadovoljstvo kmetov v zvezi s predlogom uredbe o programu upravljanja območij Nature 2000 za obdobje 2023–2028, ki se nanaša na ohranjanje travniških habitatov in na teh območjih predvideva uvedbo novih obveznih zahteve glede kmetovanja na območjih Nature 2000.

Kmetje se ne strinjajo s pavšalno določitvijo območij, z uvedbo obveznih zahtev režimov in s posegi v njihove lastninske pravice. 

Po protestih kmetov je vlada popustila njihovim zahtevam. Omejitev kmetovanja na območjih Natura 2000, ki jih predvideva nova uredba o upravljanju teh območij, letos tako še ne bo. Uskladili pa so tudi prostovoljne ukrepe, ki jih bodo predlagali Evropski komisiji.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

FEB
24
FEB
25
Intervju: Franc Cukjati
21:00 - 21:45
FEB
27