Stranpoti slovenske zunanje politike: zakaj smo zadnji v mestu in zadnji na vasi

POSLUŠAJ ČLANEK
Naslov je provokativen, za večji del vladajoče politike celo popolnoma nesprejemljiv, a v sebi nosi žalostno resnico: slovenska zunanja politika je iztirila.

Kljub temu, da ima to iztirjenje dolgoročno lahko katastrofalne posledice, pa se zdi, da niti slehernika niti vladajočih ni kaj posebej pretreslo. Delamo se, da se nas to ne tiče, strašno radi prelagamo odgovornost in modrujemo o tem, kako smo majhni, šibki in nepomembni.

Pa saj nič ne moremo, bi rekli. No, to je velika laž; ne le, da moremo, ampak tudi moramo. Smo člani evroatlantskih povezav, torej zveze NATO in EU, v katerih moramo biti dejavni. K temu nas nenazadnje zavezujejo zakoni.

NATO in EU sta v prvi vrsti areni, namenjeni razpravi o prihodnosti držav članic in posledično obeh zvez kot skupnosti teh držav. Države članice tvorijo neko zgodovinsko povezano ter kulturno, vrednotno in  civilizacijsko enotno  okolje. Kljub temu pa so med njimi določene razlike v pogledih in interesih. Potrebno je sklepanje kompromisov v skupno dobro, za to pa naj bi vsaka država uporabila svoj ugled in vpliv, da bi svoj interes preko omenjeni organizaciji uresničila. To je osnovna dolžnost vsake države, tudi Slovenije.
Naš narod ne čuti pripadnosti državi, torej tudi politika ne more biti državotvorna

Zakaj smo brez vpliva


Človek se vpraša, ali smo ugled in vpliv v evroatlantskih zavezništvih sploh kdaj imeli. Bili smo pridni državljani, izmed vseh postkomunističnih ljudstev daleč najbogatejši in v razvitosti pogojno evropsko primerljivi. To pa je tudi vse. Čeprav smo bili tedaj Slovenci kot družba in država kapitalsko najmočnejši in imamo odlične naravne in družbene danosti (geografski položaj, naravni viri, izobraženi ljudje), pa smo bili politično najšibkejši. Te dejavnike bi morali povezati v realno moč, s katero bi dobili vpliv, a ga v resnici nikoli nismo. Politika je zatajila. Zakaj?

Zaradi demonov iz preteklosti. Razlogi za agonijo so izključno sistemske narave: največji minusi naše zunanje politike niso mrtva diplomacija, niti groteskni nastopi Fajonove ali Šarčeva apatičnost, temveč dejstvo, da naš narod ne čuti pripadnosti državi, torej tudi politika ne more biti državotvorna.

Namesto, da bi po osamosvojitvi s političnim konsenzom oblikovali nacionalni interes, določili, kaj hočemo in kako bomo živeli ter temu podredili usmeritev družbe in države, je „elita“ raje uvedla divjo privatizacijo in tajkunizacijo. Država se je tako osiromašila in postala notranje nestabilna. Če pa je država nestabilna in šibka navznoter, tudi navzven ne more biti močna.
Interes nam bi moralo biti tisto, kar z vstopnico dobimo, torej soodločanje v teh institucijah in s tem krojenje skupne usode.

Napačno zastavljen nacionalni interes


Rekli smo: gremo v EU in NATO. Ok, odlično. Ampak že na začetku smo naredili kardinalno napako: vstop v integraciji smo si zastavili za nacionalni interes, kar je, oprostite izrazu, neumnost. Interes nam bi moralo biti tisto, kar z vstopnico dobimo, torej soodločanje v teh institucijah in s tem krojenje skupne usode.

Biti partner v družbi najmočnejših pa ne pomeni naslajanja samovšečnih funkcionarjev samih nad seboj, kar pogosto vidimo, pač pa trdo, resno in odgovorno delo za blagostanje, svobodo in varnost državljanov. Naši veljaki se tega niso držali, zato je vojska v katastrofalnem stanju, demokracija na psu, družba in politika pa veselo hitita dekadenci naproti.

Pa za to niso krivi Natovi Američani ali pa bruseljski uradniki, ampak mi sami. Vstopili smo v zavezništvi, pa niti ne vemo, kaj bi tam počeli. Nimamo vizije, a tudi če bi jo imeli, nimamo kadrov, ki bi jo uresničili. Priznajmo, lahko bi se zgledovali po Višegrajcih, ki so s članstvom v obeh povezavah krepko pridobili na področju razvoja in varnosti, hkrati pa so ohranili svoje vrednote in interese.

Če se hočemo rešiti iz obstoječe teme, je politikantstvo nujno treba zamenjati z domoljubnim državništvom. Za to pa je potrebno vzgojiti odgovorne, zavedne državljane in dvigniti duha volivcem, da jim ne bo vseeno. Da bodo volili poštene in pokončne ljudi, ki bodo domovino povzdignili v normalno državo najprej navznoter, potem pa tudi navzven.

Embed from Getty Images

Avtor komentarja je Rok Frelih
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike