Stranke leve opozicije z zavračanjem sodelovanja apatične večine volilnega telesa ne bodo prepričale
Včeraj je predsednik republike Pahor gostil predsednike parlamentarnih strank s poudarkom na izhodni strategiji iz epidemiološke krize ter na podobi Slovenije ob predsedovanju Evropski uniji. Cilj srečanja je bil na teh dveh točkah spraviti slovensko politiko do vsaj znosnega poenotenja, in s tem namenom je predsednik vlade Janša tudi ponudil roko sodelovanja opoziciji.
A na žalost pa je bilo že pred sestankom jasno, da ne gre gojiti prevelikih upov na uspeh: nejevero v sodelovanje opozicije je izrazil sam premier, večina opozicije sama pa je njegove domneve potrdila z vehementnim kategoričnim zavračanjem vsakega zbliževanja z vlado. Kaj nam vse to pove?
S strani Tanje Fajon je bilo slišati, da zavračajo Janševo pobudo zato, ker naj bi bila ta neiskrena. Vendar, ga. Fajonova, soditi v iskrenost vnaprej ni korektno. O iskrenih namenih pri sodelovanju z nekom je moč soditi šele potem, ko se ta neiskrenost nekje pokaže. Večina opozicije pa že drugič zavrača sodelovanje z vlado brez vsakih tehtnih razlogov (prvič se je to zgodilo takoj po nastopu trenutne vlade).
Tu gre zgolj in samo za neko a priori zavračanje sodelovanja z Janšo iz principa. Baje zato, ker naj ne bi bil demokrat. Čeprav je The Economist pred kratkim objavil študijo, po kateri je v Sloveniji stopnja demokratičnosti pod Janševo vlado višja, kot je bila pod preteklimi vladami, že skoraj leto dni poslušamo, kako živimo v "fašizmu".
A treba je naliti čistega vina in priznati, da je opozicija v svoji biti odvisna od demonizacije Janše: anti-Janša ideologija je njihova življenjska tekočina, vezivo, ki jih drži skupaj, hkrati pa je to njihova krinka, pod katero lahko prelagajo odgovornost na druge in skrivajo lastno vsebinsko praznost.
To dvoje jih v prihodnosti zna drago stati. Večina volilnega telesa trenutno podlega apatiji in zato abstinira. Ljudje pač ne volijo, ker se jim zdi nesmiselno ukvarjati z radikalizmom in polarizacijo. Ne volijo radikalcev, zato jih zapuščajo ljudje iz lastnih vrst. Spomnimo se odhoda župana Rojca in njegovih svetnikov iz SD; spomnimo se tudi razpada DeSUS-a na lokalni ravni, in še mnogo podobnih zanimivosti se najde.
Ljudje - volivci od politike nekaj pričakujejo. In če tega ne dobijo, bežijo iz strank, katerih centri živijo v svetu "antifašizma in antijanšizma" namesto da bi prevzeli odgovornost in skrbeli za javno dobro ter reševale probleme državljanov. Mogoče se opozicijski veljaki ne zavedajo, a to je voda na mlin Janši in celotni vladni strani, pa mogoče še kakšni sili izven parlamenta: apatično večino bi navsezadnje lahko prepričali tisti, ki so pripravljeni delati.
Ena bistvenih opazk pri včerajšnjem dogajanju pa je tudi raven komunikacije. Da, ta tako opevani diskurz. Vsi se strinjamo, da je na ekstremno nizki ravni. Na tako nizki, da ovira operativnost sistema, in da je demokracija v Sloveniji resno ogrožena. Predsednik Pahor je za včerajšnje Odmeve povedal, da je bil ta sestanek ob zastrupljenem ozračju že sam po sebi dosežek, Lojze Peterle pa je v isti oddaji izpostavil, da je divja polarizacija nekaj drugega kot različnost. Slišati je bilo tudi besede o "totalnem razkolu".
Dr. Nežmah je v nedavnem intervjuju sicer menil, da diskurz ni na nič nižji ravni kot pred leti. A v resnici ni pomembno, ali je na nižji ali ne; v vsakem primeru je katastrofalen. Jasno je, da naš politični prostor sledi svetovnim političnim trendom izključevanja in zavračanja (predvsem ne-levo mislečih), kar spada v Glubbovo dobo intelektualizma, kjer "velesile v fazi intelektualizma kljub fantastičnim uspehom znanosti postanejo podložniki polpismenih vladarjev", kot je pred kratkim za Domovino povzel dr. Kočevar. Nezmožnost komunikacije med različno mislečimi za skupno dobro je očiten znak tega samouničujočega stadija zatona najprej civiliziranosti in posledično civilizacije.
V trenutni situaciji sta povezovalno vlogo v dobro demokracije s svojim zgledom odigrala predsednika Pahor in Janša, ki prihajata z različnih političnih polov. Blokado jasno lahko pripišemo levemu polu, in čeprav tudi vladajoča stranka ne skopari z ostrino pri obračunavanju s svojimi nasprotniki, je v zadnjem času vendarle pokazala več konstruktivnosti od opozicije.
Kakšen uspeh lahko dosežejo takšni poskusi sodelovanja, še ne moremo reči. Pozitivna stran je, da so se akterji sploh začeli pogovarjati. Kdaj pa bomo presegli stanje, v katerem nekateri (tako Pahor) "ne spoštujejo dostojanstva tistih, ki mislijo drugače"?
A na žalost pa je bilo že pred sestankom jasno, da ne gre gojiti prevelikih upov na uspeh: nejevero v sodelovanje opozicije je izrazil sam premier, večina opozicije sama pa je njegove domneve potrdila z vehementnim kategoričnim zavračanjem vsakega zbliževanja z vlado. Kaj nam vse to pove?
S strani Tanje Fajon je bilo slišati, da zavračajo Janševo pobudo zato, ker naj bi bila ta neiskrena. Vendar, ga. Fajonova, soditi v iskrenost vnaprej ni korektno. O iskrenih namenih pri sodelovanju z nekom je moč soditi šele potem, ko se ta neiskrenost nekje pokaže. Večina opozicije pa že drugič zavrača sodelovanje z vlado brez vsakih tehtnih razlogov (prvič se je to zgodilo takoj po nastopu trenutne vlade).
Posnetek komentarja Roka Freliha je na voljo na koncu prispevka.
Tu gre zgolj in samo za neko a priori zavračanje sodelovanja z Janšo iz principa. Baje zato, ker naj ne bi bil demokrat. Čeprav je The Economist pred kratkim objavil študijo, po kateri je v Sloveniji stopnja demokratičnosti pod Janševo vlado višja, kot je bila pod preteklimi vladami, že skoraj leto dni poslušamo, kako živimo v "fašizmu".
A treba je naliti čistega vina in priznati, da je opozicija v svoji biti odvisna od demonizacije Janše: anti-Janša ideologija je njihova življenjska tekočina, vezivo, ki jih drži skupaj, hkrati pa je to njihova krinka, pod katero lahko prelagajo odgovornost na druge in skrivajo lastno vsebinsko praznost.
To dvoje jih v prihodnosti zna drago stati. Večina volilnega telesa trenutno podlega apatiji in zato abstinira. Ljudje pač ne volijo, ker se jim zdi nesmiselno ukvarjati z radikalizmom in polarizacijo. Ne volijo radikalcev, zato jih zapuščajo ljudje iz lastnih vrst. Spomnimo se odhoda župana Rojca in njegovih svetnikov iz SD; spomnimo se tudi razpada DeSUS-a na lokalni ravni, in še mnogo podobnih zanimivosti se najde.
Ljudje - volivci od politike nekaj pričakujejo. In če tega ne dobijo, bežijo iz strank, katerih centri živijo v svetu "antifašizma in antijanšizma" namesto da bi prevzeli odgovornost in skrbeli za javno dobro ter reševale probleme državljanov.
Ljudje - volivci od politike nekaj pričakujejo. In če tega ne dobijo, bežijo iz strank, katerih centri živijo v svetu "antifašizma in antijanšizma" namesto da bi prevzeli odgovornost in skrbeli za javno dobro ter reševale probleme državljanov. Mogoče se opozicijski veljaki ne zavedajo, a to je voda na mlin Janši in celotni vladni strani, pa mogoče še kakšni sili izven parlamenta: apatično večino bi navsezadnje lahko prepričali tisti, ki so pripravljeni delati.
Totalni razkol
Ena bistvenih opazk pri včerajšnjem dogajanju pa je tudi raven komunikacije. Da, ta tako opevani diskurz. Vsi se strinjamo, da je na ekstremno nizki ravni. Na tako nizki, da ovira operativnost sistema, in da je demokracija v Sloveniji resno ogrožena. Predsednik Pahor je za včerajšnje Odmeve povedal, da je bil ta sestanek ob zastrupljenem ozračju že sam po sebi dosežek, Lojze Peterle pa je v isti oddaji izpostavil, da je divja polarizacija nekaj drugega kot različnost. Slišati je bilo tudi besede o "totalnem razkolu".
Dr. Nežmah je v nedavnem intervjuju sicer menil, da diskurz ni na nič nižji ravni kot pred leti. A v resnici ni pomembno, ali je na nižji ali ne; v vsakem primeru je katastrofalen. Jasno je, da naš politični prostor sledi svetovnim političnim trendom izključevanja in zavračanja (predvsem ne-levo mislečih), kar spada v Glubbovo dobo intelektualizma, kjer "velesile v fazi intelektualizma kljub fantastičnim uspehom znanosti postanejo podložniki polpismenih vladarjev", kot je pred kratkim za Domovino povzel dr. Kočevar. Nezmožnost komunikacije med različno mislečimi za skupno dobro je očiten znak tega samouničujočega stadija zatona najprej civiliziranosti in posledično civilizacije.
V trenutni situaciji sta povezovalno vlogo v dobro demokracije s svojim zgledom odigrala predsednika Pahor in Janša, ki prihajata z različnih političnih polov. Blokado jasno lahko pripišemo levemu polu, in čeprav tudi vladajoča stranka ne skopari z ostrino pri obračunavanju s svojimi nasprotniki, je v zadnjem času vendarle pokazala več konstruktivnosti od opozicije.
Kakšen uspeh lahko dosežejo takšni poskusi sodelovanja, še ne moremo reči. Pozitivna stran je, da so se akterji sploh začeli pogovarjati. Kdaj pa bomo presegli stanje, v katerem nekateri (tako Pahor) "ne spoštujejo dostojanstva tistih, ki mislijo drugače"?
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
7 komentarjev
Marija Perko
Glasujem za Aktivnega državljana, Rudolfa Kočarja in Štajerko! Kot ponavadi!
helena_3
Je rekla Fajonova, da se je sestanka pri Pahorju udeležila zato, da opozori na napake, ki jih dela ta vlada :))
Mene bi bolj zanimalo, katere ukrepe bi sama predlagala in bi bili boljši od teh, ki jih kritizira. Če bi se takoj ob prvem povabilu vključila z dobrimi predlogi in pokazala kakšno pripravljenost in znanje za reševanje problemov, v katerih je Slovenija (ne od marca 2020!) in katere dodatno otežuje corona kriza, ji zdaj ne bi bilo treba čakati, da nekdo namesto nje zbere 46 glasov za miniranje vlade. Glede na sestavo trenutne koalicije bi jih komot dobila, če bi jo bilo kaj v hlačah (ali moram reči v kikli?). Tako pa - brezmejno sovraštvo in ničvredne puhlice letijo iz nje. Mene skrbi samo to, ker veliko državljanov verjame tem puhlicam.
STAJERKA2021
Levica postaja vedno bolj pasja prav zaradi tega, ker niso zraven pri delitvi denarja, ki prihaja iz EU. Saj za drugo jim tako ali tako ni mar.
Sedaj pa, kot popadljivi psi.
Pozabljajo pa, da so vsaj 14 let bili v vladi in ta čas NISO NAREDILI ČISTO NIČ, razen poglobili dolg, ki je zrasel ravno v obdobju levih vladi. In metali milijarde v banke, da so si tajkuni in tisti s prave strani, opomogli in nikoli denarja vrnili. Plačali pa smo ga mi, davkoplačevalci.
Spomin zlate ribice. Štulijo se samo pri delitvi!
Alojzij Pezdir
V večstrankarski parlamentarni demokraciji so legalno in legitimno izvoljeni poslanci (tudi prvaki strank, če so izvoljeni v parlament) izvoljeni za to, da v državnem zboru dejavno, odgovorno in ustvarjalno predstavljajo in zastopajo interese stranke in širše volilne baze ter demokratično sprejete programe svoje stranke, ki jih skušajo v enakopravnem in enakovrednem dialogu uskladiti z enako legitimno izvoljenimi poslanci drugih strank.
Nihče nima pravice odklanjati dialoga z enako legitimno izvoljenimi poslanci drugih parlamentarnih strank, saj se s tem ne-ustavno odreka svoji temeljni ustavni pravici in dolžnosti ter svoji zavezanosti volji članstva in volivcev, ki od izvoljenih poslancev upravičeno pričakujejo spoštljivost, tvornost, kreativnost, vztrajnost, neumornost pri iskanju skupnih pozitivnih rešitev s predstavniki drugih strank - ne pa ne-odgovornega, ne-političnega in ne-kulturnega zavračanja nujnega demokratičnega dialoga, sodelovanja, so-kreiranja skupne prihodnosti.
Prvaka LMŠ in Levice (Marijan Šarec in Luka Mesec) sta se javno in demonstrativno odrekla in odpovedala uresničevanju in izvajanju ustavnih pravic in dolžnosti izvoljenega poslanca ljudstva. Ob nezaslišanem nespoštovanju veljavne Ustave RS sta se izkazala tudi z neprimernim ne-spoštovanjem institucije neposredno izvoljenega Predsednika RS Boruta Pahorja, ko sta manifestativno odklonila udeležbo na sestanku prvakov vseh parlamentarnih političnih strank. Njuno izkazano nerazumevanje in nespoštovanje veljavne ustavne ureditve ter politične prakse v civiliziranih in demokratičnih pluralnih večstrankarskih demokracijah je več kot porazno in zaskrbljujoče, še posebej, če njuno permanentno "metanje puške v koruzo" in alibično izogibanje odgovornosti za lastna dejanja podpirajo tudi izvoljeni poslanci LMŠ in Levice ter članstvo njunih strank.
Politiki, ki zavračajo dialog z enako legitimno izvoljenimi poslanci in prvaki drugih strank in ki s tem sabotirajo, blokirajo ter rušijo temelje veljavne ustavne ureditve, ne bi smeli biti voljeni in izvoljeni ne na strankarskih in ne na državnozborskih volitvah, saj ne želijo, nočejo in ne zmorejo ničesar prispevati k demokratičnemu in politično pluralnemu večstrankarskemu razvoju RS.
ales
Z levimi in desnimi fašisti NI in ne more biti sodelovanja, in jasno je, da take stranke sodelovanja z zmernimi strankami tudi ne želijo. Njim je edni interes kaos, revolucija in nato diktatura. Sodelovanje s takimi strankami je kot ples s hudičem, ki se nikoli, prav nikoli, dobro ne konča.
Da bom jasen, SDS in NSi ne prištevam med ene ali druge! Sta pa obe ti stranki zmerna levica, nikakor konzervativna desnica. Take stranke v Sloveniji žal ni!
Jože Kržič
Pozitivna stran srečanja je, da je bila postavljena diagnoza: slovenska levica je bolna! Resno mislim.
oakhrast
Kako je lahko klovn dostojanstven? On je bil, je in bo samo smešen v svoji primitivnosti. Kako je lahko nekdo dostojanstven, ki se klanja vojnemu zločincu na javnem kraju. Takšen-šna je samo pomilovanja vredna v svoji zakrknjenosti kosmate vesti. In nenazadnje, kako je lahko nekdo dostojanstven, ki se je s svojim nastopom pred miljoni gledalcev diskreditiral s svojim Weewill. Sorry. Takle mamo. Oni bi pa vladal.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.