Stranka Za otroke: priložnost za Slovenijo ali za Novo Slovenijo?

Rok Čakš
7
Rok Čakš

Kar nekaj političnih analitikov ocenjuje, da je ustanovitev nove Primčeve krščanske stranke grožnja za Novo Slovenijo, po odzivih na družabnih omrežjih sodeč pa si tega želi kar precej državljanov. V glavnem tistih, ki sicer volijo SDS.

Na prvi pogled stranki res nagovarjata isto volilno bazo, konservativne volivce, ki na piedestal svoje volilne izbire postavljajo vrednote tradicionalne družine, zakonske zveze med moškim in žensko ter otroki, ki jima jih Bog nameni.

Čeprav je zaščita tradicionalnih družinskih vrednot vseskozi pomembna točka programa NSi, pa je ta zadnja leta v ospredje postavila nekatere druge teme. To je zdaj izkoristil Aleš Primc, ki mu ni težko odločno spregovoriti o družbeno stigmatiziranih tematikah kot je nasprotovanje splavu, tako imenovanim “pravicam istospolnih” in še čem.

Kljub vsemu velja, da volivci, ki jim je prizadevanje za tradicionalne krščanske vrednote pomembno pri volilni izbiri, ničesar ne pridobijo ali izgubijo, če se odločijo bodisi za eno bodisi za drugo opcijo.

Vsi enakopravni, vsi drugačni

Pod površjem, zaznamovanim z najbolj udarno družinsko tematiko, pa se med obema strankama začnejo kazati precejšnje razlike.

Z družbeno-ekonomskega in socialnega vidika je stranka Za otroke in družine programsko bližje izhodiščem Socialnih demokratov in Združene levice kot SDS in NSi

Za otroke in NSi se namreč bistveno razhajata v viziji družbeno-ekonomskega ustroja slovenske družbe.

Medtem ko so v NSi zagovarjajo čim bolj omejeno vlogo države, majhen javni sektor, nižje davke in čim več svobodne zasebne iniciative v gospodarstvu, šolstvu, zdravstvu, se Alešu Primcu, po izobrazbi filozofu, pozna, da je človek javne uprave.

Nasprotno od svojih krščansko-demokratskih kolegov je namreč Primc privrženec močne vloge države na vseh družbenih področjih, od javnega sektorja, sociale, do državnega lastništva v gospodarstvu in bankah. »S krav molznic je potrebno otrebiti uši, ne pa jih prodati,« je denimo nedavno razložil v Odmevih.

S tega vidika je stranka Za otroke in družine programsko bližje izhodiščem Socialnih demokratov in Združene levice kot SDS in NSi, ki denimo prodajo NLB in Telekoma izpostavljata kot nujo in ne zgolj potrebo.

Nova politika za nove volivce?

V kombinaciji družinske in ekonomske politike stranka Za otroke volivcem dejansko ponuja nekaj novega. In če bi zato uspela pritegniti nekoliko bolj levo usmerjene volivce, ki sedaj svoj glas namenjajo Socialnim demokratom ali DeSUSu, hkrati pa jih moti njuna LGBT in migrantska agenda, bi to za konservativno opcijo dejansko pomenilo dodano vrednost.

Ne pozabimo, k zavrnitvi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je prispevalo tudi približno 100 tisoč levo usmerjenih glasov. Zgolj polovica teh bi Primcu prinesla med 5 in 6 odstotki volilne podpore.

K zavrnitvi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je prispevalo tudi približno 100 tisoč levo usmerjenih glasov. Zgolj polovica teh bi Primcu prinesla med 5 in 6 odstotki volilne podpore.

A po drugi strani Aleš Primc te odvrača s trdo konservativno, lahko bi rekli klerikalno retoriko, v kateri ne manjka sklicevanja na vero in Boga celo na področjih, kjer to ni niti smiselno niti potrebno. Prav stigma »klerikalne«, oziroma »cerkvene« stranke pa je glavni odvračalni faktor precejšnjega dela volilnega telesa, ki bi sicer takšno stranko morda podprl.

Prav na tak način so levičarji dolga leta spretno uspevali marginalizirati slovensko krščansko-demokracijo. Tako SKD kot kasneje Nova Slovenija se nikakor nista mogla otresti nalepke »cerkvene« stranke.

Ironija je, da vsaj NSi to nikoli ni bila, saj je cerkveni vrh vseskozi bolj ali manj odkrito podpiral neko drugo opcijo. In dosti drugače ni tudi dandanes.

Razbremenjena NSi

Prav s tega vidika je pojav Primčeve stranke za NSi lahko priložnost, da se dokončno znebi te neprijetne etikete, ki predstavlja največjo oviro pri njenem poseganju proti sredini, v zmerno konservativno usmerjeno volilno telo.

Resda smo prejšnjikrat ugotavljali, da število kristjanov v Sloveniji upada in da je krščenih zgolj še dobra polovica otrok, a po drugi strani to pomeni, da ti ljudje do krščanstva samega po sebi vendarle nimajo odklonilnih stališč.

Pod vplivom dolgoletne antiklerikalne propagande pa svoj glas vseeno raje namenjajo katerokoli drugi stranki ali pa nobeni, kot takšni, ki velja za »cerkveno«.

Če s svojo retoriko in nastopom (medijsko pripisano) vlogo slednje sedaj sam po sebi prevzema Primc, lahko Novi Sloveniji to dodatno pripomore pri gradnji javnega imidža sodobnejše zmerno konservativne stranke z liberalnejšimi ekonomskimi izhodišči po vzoru nemške CDU, za kar se trudijo že nekaj časa.

Če bi jim pri tem uspelo še obdržati večino dosedanje volilne baze, bi namesto napovedanega nazadovanja lahko postali pozitivno presenečenje naslednjih volitev.

Print Friendly

KOMENTARJI: 7

  1. Primc je priložnost za Slovenijo in Novo Slovenijo.

    Za Slovenijo predvsem zato, ker bo slehrni konzervativni politiki ponotranjil pomen politične podpore klasiči družini. To je bistveno ne samo za preživetje naroda, ampak za njegov razvoj. Do sedaj so bili SDS, SLS in NSi pretirano zadržani pri družinskih politiki (tu mislim seveda v tistih letih, ko so bili v vladi in bi lahko dejansko kaj spremenili).

    Za Novo Slovenijo pa kot ugotavlja Rok, ker bo pristala bolj proti desni sredini.

  2. Primc je pravi proizvod Milana Kučana in njegovega Udbokučanizma.
    Kučanisti so ga naredili in izpilili v pravi dragulj.
    Daje jim tinto pit že nekaj let, ko se bori, VZTRAJNIŠKO, kot David z Goljatom slovenskega pritlehnega zla.
    Zdaj je na poti, da zmaju tolovaju pomaga oddrobiti glavo pravega zla.
    Ima pravo orožje, tako, kot mu je dal v zibel, zapovedal Bog oče.
    Primc je novi človek in novi obraz, ki nikoli ne bo popustil in ne bo nikoli prevaral, kaj zapeljal!

    Levuharji pa ponujajo, kaj že?
    Milana Kučana – ksiht prihodnosti, po novem, najnovejšem, on osamosvojitelj.
    Prevarant “dovoljenih sanj” & izdajalec “lastno orožje zavojevalcu” &trgovec z orožjem “Maribor”
    Zares so poblazneli.
    Odbili bomo zmaju betico, Marija pa bo končno kači strla glavo!
    Slovenski in, tudi, Ruski, narod, malo pozno, ampak le, sta posvečena Materi. Mariji, seveda!
    Na to so levuharji preprosto pozabili, njim to ne šteje.ZABLODA.Zabloda s ciljem, seveda.

  3. Primc je bil najprej v SKD – ju, nato se je preselil k SLS ter bil glavni v odboru SDS za človekove pravice. Sedaj mu je končno le uspelo, da je postal šef stranke za otroke in družino.
    Okrog sebe ima v glavnem ženske, ki mu veselo pritrjujejo. Ko se bo v njegovi stranki pojavil kakšen resen konkuret, se bodo zažele zdrahe, kot jih je on sam počenjal v drugih strankah.
    Želim mu uspešno delo. Dokler bo še lahko prodajal lepe besede o družini, mu bo še šlo. Ko pa bodo morale njegove besede meso postati, pa se lahko leporečje hitro razblini v nič. Komaj čakam, da bo glavni na desnici in da bo premagal Janšo.

  4. Člani pomladnih strank so ob družinskih referendumih lepo sodelovali in je rezultat skupen uspeh- a je bil skoraj v celoti izničen! Čas je za sodelovanje in ne za razhajanje. Srčno upam, da bodo glavni akterji našli pravo pot in skupen cilj. Izrojena levica ni sposobna sprememb, ki so nujne. Cena za obdržanje privilegijev so enormne: krediti, izgubljanje suverenosti, stagnacija v vseh ozirih. Privilegijev ne bo mogoče v nedogled napenjati saj to privede do hudih družbenih pretresov. Če je Demos prinesel pomlad, ali je mogoče upati na nov zagon plodnega sodelovanja? Prav to je potrebno na prihajajočih volitvah!
    Vso srečo vsem, ki pri tem prispevajo in imajo korajžo!
    Slaba karma nam že dovolj sledi kot voz kopitom vprežnega vola! Evropa se ruši in hude spremembe so morda obetajo.

Komentiraj