Stranka Levica po evropskih standardih ni samo radikalna, temveč tudi neokomunistična
POSLUŠAJ ČLANEK
Po umiku NSi iz koalicijskih pogajanj s skupino okrog drugo uvrščenega na državnozborskih volitvah, Marjana Šarca, se pozornost postopoma seli na preostalo stranko, ki bi lahko zagotovila vlado mimo Janševe SDS; Levico.
Pri tem se v osrednjih medijih vztrajno uporablja zavajajoča terminologija umeščanja posameznih strank v politični koordinatni sistem. Za trojček SMC, LMŠ in SAB se skuša vsaditi poimenovanje "sredinski", Socialne demokrate se umešča v levo sredino, Levico pa se prikazuje kot edino pristno levo stranko v Sloveniji.
Po tej terminologiji imamo na drugem političnem polu desno stranko NSi in ekstremno desno SDS.
A dejansko gre za manever, v katerem levičarski mnenjski voditelji in mediji potiskajo koordinatni sistem močno v levo. S tem skušajo politiko stranke Levica umestiti v politični mainstream ter njena (in svoja) radikalna stališča legitimizirati kot zmeren in zdravorazumsko kritičen odnos do zahodnega "neoliberalnega kapitalizma."
V resnici so njihova stališča do sistema Liberalne demokracije, ki je temelj Zahodne civilizacije, politološko gledano radikalna. Po klasifikaciji enega vodilnih preučevalcev evropskih ekstremno levih strank (far-left), profesorja Luka Marcha z univerze v Edinburgu, slovenska Levica sodi med stranke "reformiranih komunistov".
Dr. March v svoji študiji Sodobne ekstremno leve stranke v Evropi - od marksizma do mainstreama? radikalno leve stranke definira kot tiste, ki se vidijo levo od (in ne zgolj na levi strani) socialne demokracije, katero razumejo kot ne dovolj levo, oziroma sploh ne levo politično opcijo. Radikalna levica želi sistemsko spremembo kapitalizma v njegovih koreninah, od skrajne levice pa se razlikuje v tem, da se za to zavzema "znotraj pravil igre" sistema liberalne demokracije.
Njen protikapitalizem pomeni opozicijo "neoliberalnemu" globalnemu kapitalizmu z nasprotovanjem tako imenovanemu "Washingtonskemu konsenzu": liberalizaciji trgovine, marketizaciji, privatizaciji itd.
Glede na zgornjo klasifikacijo ekstremno levih strank lahko slovensko Levico označimo za radikalno (in ne skrajno), že na prvi pogled pa jo lahko izključimo iz druge in četrte skupine.
V "naši" Levici sicer nasprotujejo "neoliberalni socialni demokraciji", podpirajo alternativne načine življenja in etnične manjšine, kot to velja za stranke iz skupine demokratičnega socializma. Vendar nikakor ne nasprotujejo tudi "totalitarnemu komunizmu" kot njihovi levičarski kolegi predvsem v Skandinaviji in v baltskih državah. Nasprotno, tega na borčevskih proslavah in ob drugih priložnostih celo nekritično poveličujejo in se nostalgično ozirajo nazaj v "dobre stare čase".
Prav tako slovenska Levica izpade iz skupine socialno populističnih strank, saj nasprotuje strukturi dominantnega voditelja in mešanju levo-desnih ideoloških prvin.
Po nekoliko globlji analizi Levice tudi ne moremo uvrstiti med populistične socialistične stranke, najprej že zato, ker imajo te mnogo prvin skupine 2, obenem pa je razredni boj za slovensko Levico še vedno pomemben, družbena klasifikacija po razredih pa se kot rdeča nit pojavlja skozi njihov celoten program.
Glede na Marchevo klasifikacijo ima slovenska stranka Levica največ skupnega s skupino, ki jo profesor poimenuje s "komunisti". Znotraj te pa ima Levica vse značilnosti "reformiranih komunistov": Glede na njen program je nasprotnica tržne ekonomije, posvojila je agendo "nove levice", v njenem besednjaku je še vedno pogosto prisoten "Zahodni imperializem", v historičnem smislu pa ostaja vezana na komunizem in njegove simbole, kar je še ena značilnost te Marcheve skupine ekstremno levih strank.
V Svojem programu Blaginja za vse, ne le za peščico, pod poglavjem "enakost spolov" (agenda "nove levice") v Levici denimo med drugim pišejo: "Globalizirani neoliberalni kapitalizem je v vedno tesnejši navezi z umiranjem demokracije in neopatriarhalizmom. V deželah nekdanjih evropskih socializmov je z restavracijo kapitalizma sovpadla tudi repatriarhalizacija družbe ..."
Spet na drugem mestu izražajo odklonilen odnos do tržne ekonomije: "Evropska komisija vsiljuje diktat prostega trga. Evropska centralna banka sili države članice v zadolževanje na privatnih finančnih trgih. EU kot celota se otepa sprejema skupnih socialnih standardov. To so glavni vzvodi moči evropskega neoliberalizma in vzroki za razgradnjo socialnih držav v zadnjih letih."
In še razredni boj ter pravice manjšin: "Kapitalizem ni samo sistem razrednega izkoriščanja in zapostavljanja, ampak tudi izkoriščanja in zapostavljanja na podlagi spola, etničnosti, narodnosti in drugih osebnih okoliščin."
Zelo značilen pa je tudi odklonilen odnos do Zahoda in ZDA, katerega obtožujejo globalnega imperializma: "ZDA in zahodne velesile izgubljajo gospodarsko premoč. Privilegije svojega kapitala ohranjajo s finančnimi manipulacijami in vojaškimi sredstvi. Z investicijskimi sporazumi odpravljajo ovire za izkoriščanje prebivalstva in naravnih virov ostalega sveta."
Zavedanje, kam lahko po evropskih standardih stranko Levica dejansko umestimo, ni pomembno zgolj za pravilno rabo politične terminologije, temveč tudi za širše razumevanje zamika političnega koordinatnega sistema v Sloveniji, kateremu smo priča.
Ter navsezadnje tudi za spoznanje, zakaj povezovanje z Levico tudi za levosredinske stranke do sedaj ni bila prva opcija ter kakšne probleme lahko prinese morebitna vzpostavitev ene redkih vlad v Evropski uniji s primesmi političnega radikalizma.
Pri tem se v osrednjih medijih vztrajno uporablja zavajajoča terminologija umeščanja posameznih strank v politični koordinatni sistem. Za trojček SMC, LMŠ in SAB se skuša vsaditi poimenovanje "sredinski", Socialne demokrate se umešča v levo sredino, Levico pa se prikazuje kot edino pristno levo stranko v Sloveniji.
Po tej terminologiji imamo na drugem političnem polu desno stranko NSi in ekstremno desno SDS.
A dejansko gre za manever, v katerem levičarski mnenjski voditelji in mediji potiskajo koordinatni sistem močno v levo. S tem skušajo politiko stranke Levica umestiti v politični mainstream ter njena (in svoja) radikalna stališča legitimizirati kot zmeren in zdravorazumsko kritičen odnos do zahodnega "neoliberalnega kapitalizma."
V resnici so njihova stališča do sistema Liberalne demokracije, ki je temelj Zahodne civilizacije, politološko gledano radikalna. Po klasifikaciji enega vodilnih preučevalcev evropskih ekstremno levih strank (far-left), profesorja Luka Marcha z univerze v Edinburgu, slovenska Levica sodi med stranke "reformiranih komunistov".
Dr. March v svoji študiji Sodobne ekstremno leve stranke v Evropi - od marksizma do mainstreama? radikalno leve stranke definira kot tiste, ki se vidijo levo od (in ne zgolj na levi strani) socialne demokracije, katero razumejo kot ne dovolj levo, oziroma sploh ne levo politično opcijo. Radikalna levica želi sistemsko spremembo kapitalizma v njegovih koreninah, od skrajne levice pa se razlikuje v tem, da se za to zavzema "znotraj pravil igre" sistema liberalne demokracije.
Njen protikapitalizem pomeni opozicijo "neoliberalnemu" globalnemu kapitalizmu z nasprotovanjem tako imenovanemu "Washingtonskemu konsenzu": liberalizaciji trgovine, marketizaciji, privatizaciji itd.
Znotraj tako imenovane ekstremne levice (far-left) March loči:
1. komuniste - marxistično-leninistične konservativce ter "reformirane komuniste", nasprotnike tržne ekonomije, ki so posvojili agendo "nove levice": feminizem, pravice manjšin in LGBT, enviromentalizem, direktna demokracija itd.)
2. Stranke demokratičnega socializma - nasprotujejo tako "totalitarnem komunizmu" kot "neoliberalni socialni demokraciji", so povsem posvojile agendo "nove levice" ter podpirajo alternativne načine življenja in etnične manjšine
3. Populistične socialistične stranke - imajo podobno jedro kot stranke demokratičnega socializma, a z močnim poudarkom na politiki proti elitam in proti establišmentu, ideološkemu eklekticizmu in poudarku na identiteti namesto na razrednem boju.
4. Socialno populistične stranke - so najbližje klasičnim populističnim gibanjem z dominantnim vodjo, relativno šibko organiziranostjo in inkoherentno ideologijo, ki znotraj anti-establišment stališč meša leve in desne prvine.
1. komuniste - marxistično-leninistične konservativce ter "reformirane komuniste", nasprotnike tržne ekonomije, ki so posvojili agendo "nove levice": feminizem, pravice manjšin in LGBT, enviromentalizem, direktna demokracija itd.)
2. Stranke demokratičnega socializma - nasprotujejo tako "totalitarnem komunizmu" kot "neoliberalni socialni demokraciji", so povsem posvojile agendo "nove levice" ter podpirajo alternativne načine življenja in etnične manjšine
3. Populistične socialistične stranke - imajo podobno jedro kot stranke demokratičnega socializma, a z močnim poudarkom na politiki proti elitam in proti establišmentu, ideološkemu eklekticizmu in poudarku na identiteti namesto na razrednem boju.
4. Socialno populistične stranke - so najbližje klasičnim populističnim gibanjem z dominantnim vodjo, relativno šibko organiziranostjo in inkoherentno ideologijo, ki znotraj anti-establišment stališč meša leve in desne prvine.
Kje znotraj ekstremne levice najdemo slovensko Levico
Glede na zgornjo klasifikacijo ekstremno levih strank lahko slovensko Levico označimo za radikalno (in ne skrajno), že na prvi pogled pa jo lahko izključimo iz druge in četrte skupine.
V "naši" Levici sicer nasprotujejo "neoliberalni socialni demokraciji", podpirajo alternativne načine življenja in etnične manjšine, kot to velja za stranke iz skupine demokratičnega socializma. Vendar nikakor ne nasprotujejo tudi "totalitarnemu komunizmu" kot njihovi levičarski kolegi predvsem v Skandinaviji in v baltskih državah. Nasprotno, tega na borčevskih proslavah in ob drugih priložnostih celo nekritično poveličujejo in se nostalgično ozirajo nazaj v "dobre stare čase".
Prav tako slovenska Levica izpade iz skupine socialno populističnih strank, saj nasprotuje strukturi dominantnega voditelja in mešanju levo-desnih ideoloških prvin.
Po nekoliko globlji analizi Levice tudi ne moremo uvrstiti med populistične socialistične stranke, najprej že zato, ker imajo te mnogo prvin skupine 2, obenem pa je razredni boj za slovensko Levico še vedno pomemben, družbena klasifikacija po razredih pa se kot rdeča nit pojavlja skozi njihov celoten program.
Reformirani komunisti
Glede na Marchevo klasifikacijo ima slovenska stranka Levica največ skupnega s skupino, ki jo profesor poimenuje s "komunisti". Znotraj te pa ima Levica vse značilnosti "reformiranih komunistov": Glede na njen program je nasprotnica tržne ekonomije, posvojila je agendo "nove levice", v njenem besednjaku je še vedno pogosto prisoten "Zahodni imperializem", v historičnem smislu pa ostaja vezana na komunizem in njegove simbole, kar je še ena značilnost te Marcheve skupine ekstremno levih strank.
V Svojem programu Blaginja za vse, ne le za peščico, pod poglavjem "enakost spolov" (agenda "nove levice") v Levici denimo med drugim pišejo: "Globalizirani neoliberalni kapitalizem je v vedno tesnejši navezi z umiranjem demokracije in neopatriarhalizmom. V deželah nekdanjih evropskih socializmov je z restavracijo kapitalizma sovpadla tudi repatriarhalizacija družbe ..."
Spet na drugem mestu izražajo odklonilen odnos do tržne ekonomije: "Evropska komisija vsiljuje diktat prostega trga. Evropska centralna banka sili države članice v zadolževanje na privatnih finančnih trgih. EU kot celota se otepa sprejema skupnih socialnih standardov. To so glavni vzvodi moči evropskega neoliberalizma in vzroki za razgradnjo socialnih držav v zadnjih letih."
In še razredni boj ter pravice manjšin: "Kapitalizem ni samo sistem razrednega izkoriščanja in zapostavljanja, ampak tudi izkoriščanja in zapostavljanja na podlagi spola, etničnosti, narodnosti in drugih osebnih okoliščin."
Zelo značilen pa je tudi odklonilen odnos do Zahoda in ZDA, katerega obtožujejo globalnega imperializma: "ZDA in zahodne velesile izgubljajo gospodarsko premoč. Privilegije svojega kapitala ohranjajo s finančnimi manipulacijami in vojaškimi sredstvi. Z investicijskimi sporazumi odpravljajo ovire za izkoriščanje prebivalstva in naravnih virov ostalega sveta."
Zavedanje, kam lahko po evropskih standardih stranko Levica dejansko umestimo, ni pomembno zgolj za pravilno rabo politične terminologije, temveč tudi za širše razumevanje zamika političnega koordinatnega sistema v Sloveniji, kateremu smo priča.
Ter navsezadnje tudi za spoznanje, zakaj povezovanje z Levico tudi za levosredinske stranke do sedaj ni bila prva opcija ter kakšne probleme lahko prinese morebitna vzpostavitev ene redkih vlad v Evropski uniji s primesmi političnega radikalizma.
Danes so se poslanci Levice s 4.000 evrskimi plačami zbrali pred parlamentom, namesto v parlamentu in se pretvarjali, da so protestirajoči narod. pic.twitter.com/KLfknrKyEi
— Libertarec (@Libertarec) July 11, 2018
Zadnje objave
Krompirjeve pogačice s šampinjoni
13. 10. 2024 ob 9:00
Od Mure do Jadrana, Palestina bo svobodna!
12. 10. 2024 ob 17:00
Se Golob s svojim pozivom spreneveda?
12. 10. 2024 ob 15:00
Bitka za seniorje
12. 10. 2024 ob 12:59
Na mestu je vprašanje, kdo bo kmetoval jutri?
12. 10. 2024 ob 10:15
Ekskluzivno za naročnike
Krompirjeve pogačice s šampinjoni
13. 10. 2024 ob 9:00
Bitka za seniorje
12. 10. 2024 ob 12:59
Prihajajoči dogodki
OCT
15
Oblast se ozira nazaj, domoljubi pa naprej (Pogovor)
18:00 - 20:00
OCT
17
OCT
18
Štirje letni časi pod Celjskim stropom (koncert)
17:00 - 19:00
OCT
19
Vpliv gibanja na razvoj in učenje otrok (Seminar)
09:00 - 17:00
OCT
26
Izbor urednika
Bo nov sistem zaračunavanja omrežnine zadušil gospodarstvo?
11. 10. 2024 ob 15:00
Quo vadis, Bližnji vzhod?
8. 10. 2024 ob 15:00
(Pre)težki nahrbtnik kandidatke za evropsko komisarko
3. 10. 2024 ob 6:00
12 komentarjev
APMMB2
Nar retorično vrašane Igorja se da odgovoriti.
Razmejitev med Jugoslavijo in ITalijoje bla v glavnem določena na Priški konferenci leta 1947. Poleg viskih političnih predstavnkov Jugoslavije; delegacij je vodil Edvard Kardelj, je prebivalce Primorske zastopal ugledni duhovnik Anton Piščnc, ki je kot klerik opisal, kaj vse so duhovniki morali početi, da so pod fašizmom ohranili slovenski živel. Pojasnila so bila tako prepričljva, da se je meja dotaknila Trsta , pa tudi Gorice. Trsta seevda Jugoslavja ni dobila, saj je bila takrat tesna zaveznica Sovjetke zveze in zapadni zavezniki niso dovolili, da bi Trst postal sovjetskuka in tudi vojaško oporišče.
Vloga Antona Piščanca je namenoma prezrta, saj je bil duhovnik, po duhovnikih pa je takrat že krepko tolkla partija s pomočj udbe, ki jih je pobijala, preganjala, zapirala in šikanirala.
Od tistih časov pač velja, da so Primorsko Sloveniji priborili partizani in sveda Tito. Tito je v bistvu zaptavil Trst in Gorico. Z manipuacijam pa se da Igorju natveziti ves, ka se želi.
Kraševka
IGOR - PO NEPOTREBNEM TOMIĆVEVA ŠE VEDNO IŠČE domobrance. kOLIKOR JAZ POZNAM zgodovino SO VSI EMIGRIRALI, ALI PA KONČALI V jAMAH KOČEVSKEGA GOZDA.
Ti in Tomičeva raje poskrbita, da bosta pustila gospodarstvu živeti. Z visokimi davki, kot ga napoveduje ZL, bo gospodarstvo stagniralo. Kdo nam bo potem dal "KRUHA" ?
IgorP
Kraševka
Slediš svojim mislim??? Priznaj tudi Tomičevi, da sledi svojim mislim!!!! Mimogrede, koliko Primorske so Sloveniji priborili domobranci in kler oz. rimokatoliška cerkev??????
AlojzZ
Kaplan Martin Čedermac. Jaz sem ga moral brati, vi pa, gospo Igor verjetno ne.
Kraševka
Mark, res je tako. Taki kot Tomićeva, delajo Sloveniji veliko škodo.
MEFISTO
Režimski mediji so po naročilu svojih ideoloških in dejanskih gospodarjev naredili pravo zmedo pri umeščanju strank od skrajne levice do skrajne desnice.
Kako naj bo SD, ki je ideološka in personalan naslednica komunistične partije s trdo bučnim Židanom sredinska
stranka ?
Kako naj bi bila DESUS, ki je vseskozi lagal in zavajal uokojence, ali Stranka Alenke Bratušek, katere predsednica naj bi rešila Slovenijo, sredinski stranki, če sta pa vseskozi škodljivo delali po receptu trde levice.
In kako naj bi bila SMC, katere predsednik izhaja iz komunistične zlate kletke, prav tako sredinska stranka?
Pa Lista Marjana Šarca, kam naj jo uvrstimo? Nikamor, ker je konglomerat obstoječih strank trde anarhične levice, ki je nastala v laboratorijih globoke in požrešne države!
Nobena od teh strank ni sredinska stranka in vse pripadajo trdi plenilski ter sleparski levici s primesmi anarho liberalizma.
To so tudi stranke, ki so za vse, kar škodi Sloveniji, in proti vsemu, kar bi ji koristilo.
IgorP
SDS pa je neonacistična stranka po evropskih standardih!!!! Bo objavljeno ali bo delovala cenzura, katero komunistom tako očitate??????
Alojzij Pezdir
Nasprotje med "levimi" in "desnimi" je mnogo manj pregledno in jasno (ter praviloma mnogo bolj zavajajoče) od dejanskega nasprotja med tistimi, ki so kontinuirano, a neformalno nasledili in na različne načine celo okrepili ideološko, politično, finančno, kapitalsko, sodno in medijsko oblast iz časov totalitarizma oz. iz časov enovite zakonodajne, izvršne in sodne veje oblasti pod popolno kontrolo in nadzorom ene in edine KPJ/KPS oz. ZKJ/ZKS, ter onimi, ki so kljub nekaterim formalnim ustavnim korakom k demokratizaciji in pluralizaciji družbe v RS ostali tako brez nadzora nad kapitalom kot tudi brez vpliva na legalno in legitimno izvoljeno zakonodajno in izvršno vejo oblasti.
V bistvu gre za temeljno nasprotje med privilegiranci ideološke "kontinuitete" s prejšnjim enopartijskim režimom ter med srditimi borci za ohranjanje "statusa quo" na področju ohranjanja nelegalno pridobljenih privilegijev v političnem. gospodarskem, pravosodnem in socialnem življenju, ter med (kot vse kaže) politično naivnimi pričakovalci in častilci "slovenske pomladi" oz. resnične demokracije, med iskrenimi privrženci pluralne večstrankarske politične demokracije, vladavine prava, svobodne podjetniške pobude in svobode zbiranja ter ustvarjanja.
S stališča svetovne zgodovine in političnega razvoja pluralne demokracije so torej "levičarji" trdi in trdni konservativci, saj se zavzemajo za nazadnjaški povratek k zgodovinsko poraženemu ideološkemu in političnemu enoumju, k stalnemu iskanju ter razglašanju zunanjih in notranjih sovražnikov, k navidezni socialni uravnilovki, mimo katere ohranjajo oblastniki in odločevalci svoje privilegije "v imenu delavskega razreda", itd., ipd. Kot zagrizeni nasprotniki razvite pluralne politične demokracije na zahodu Evrope in v ZDA so seveda zadrti sovražniki EU, ZDA in Nata ter zadrti zavezniki vseh globalističnih destruktivnih gibanj, ki skušajo škodovati doseženim vrednotam in idealom evropske civilizacije, kulture, omike in razvite pluralistične demokracije.
Kraševka
ČE JE DESNICA PREDSTAVNIK KAPITALA, POTEM moramo slovenski levici REČI V BISTVU DESNICA. kapital je v Sloveniji MONOPOL levičarjev.
Sicer pa govoriti sredinske in leva sredina je prav smešno - če so te stranke (LMŠ, SAB, SMC in DESUS ter SD in ZL) takoj po volitvah in prej, razglasile, da NI "GOVORA O DESNI VLADI".
Sicer se pa iz gornjega prispevka lahko izlušči, da so vse te stranke, ki nočejo desne vlade - SKRAJNO LEVE, ki stremijo k TOTALITARNEMU KOMUNIZMU.
Lahko, da se motim in bo ena iz levih strank, pristopila v RAZVOJNO vlado in s tem dokazala svojo "sredinskost". Le to kar udejaniš šteje, same besede, pa so lahko le "prazna slama".
slovenc sm
SDS in NSi sta klasični desni sredini ker desna pomeni predstavnik kapitala. Obe prej omenjeni stranki pa imata kljub vsemu močni socialni noti tudi v programih. Glede migrantov nobena nima ekstremnih stališč ker potem recimo tudi Ljudsko stranko v Avstriji lahko uvrščamo med skrajno desne. Povejte to Avstrijcem, pa vas bodo čudno gledali, kot da ste padli z Marsa.
SD je levičarsska stranka glede na program in delovanje. Levica je ekstremna levica. Zakaj? Ker zagovarjajo ekstremno socialno politiko in kapital kot grožnjo. Hodijo v Venezuelo in S. Korejo ter jim država kot taka ne pomeni nič.
Ostale stranke so pa sateliti levičarskih povzpetnikov in stare garniture, ki noče oditi z oblasti zaradi ohranitve svojih privilegijev. v bistvu so komunistični kapitalisti.
kdorkoli
Malo se čudim trditvi, oziroma utemeljitvi, da sta SDS in NSi klasični desni sredini "ker desna pomeni predstavnik kapitala". Kje za vraga imajo volivci teh dveh strank kapital? In kje so v resnici tisti bajni kapitalisti, ki imajo kapital? Gotovo ne v SDS ali NSi, če izvzamemo mogoče par obrtnikov ali potomcev predvojnih "kapitalistov", ko je bil vsak trgovčič ali gostilničar pa mali obrtnik na vasi že hud kapitalist in ga je bilo treba med vojno prav zato vreči v jamo. Vsi po vrsti, z janšo na čelu, pa so pravzaprav reveži, ki se prebijajo iz meseca v mesec. Današnji kapitalisti so v "levih" strankah, ki jih pa "kapital", ki ga v svojih političnih molitvicah na videz šimfajo, v resnici prav nič ne moti. Te stranke so podporniki bogatunov, ki so na ustih podporniki leve ideologije, ne delavca ali kmeta. V resnici so del mafije, ki jim pomaga in jim deli privilegije. Jasno je, da gre pri vseh "levih" strankah za de facto stranke kapitala, zato od njih delavci ne bodo imeli nikoli nič, še najmanj poštene plače. "Ker z denarjem moramo gospodariti mi", je nekoč po vojni dejal Kidrič. In tako ravnajo še danes. Zato pripada delavcu še danes samo minimalna, sramotna preživnina, ne pa pošteno plačilo za dodano vrednost in kapital, ki ga ustvarja...
slovenc sm
Problem je pri na specifičen zaradi zgodovinskih razlogov. V NSi in SDS seveda večina niso predstavniki kapitala zato lahko stranke označimo po tem, kakšne programe imajo in za kaj se zavzemajo. Zato sem ju označil kot desne. Po logiki kapitala bi seveda pri nas na desno bolj pasale nekatere leve stranke, kot ste napisali. Ampak njihov program je pa ravno obraten. Zato pač drugače ni mogoče razlagati stvari.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.