Stranka Levica po evropskih standardih ni samo radikalna, temveč tudi neokomunistična

Rok Čakš
POSLUŠAJ ČLANEK
Po umiku NSi iz koalicijskih pogajanj s skupino okrog drugo uvrščenega na državnozborskih volitvah, Marjana Šarca, se pozornost postopoma seli na preostalo stranko, ki bi lahko zagotovila vlado mimo Janševe SDS; Levico.

Pri tem se v osrednjih medijih vztrajno uporablja zavajajoča terminologija umeščanja posameznih strank v politični koordinatni sistem.  Za trojček SMC, LMŠ in SAB se skuša vsaditi poimenovanje "sredinski", Socialne demokrate se umešča v levo sredino, Levico pa se prikazuje kot edino pristno levo stranko v Sloveniji. 

Po tej terminologiji imamo na drugem političnem polu desno stranko NSi in ekstremno desno SDS.

A dejansko gre za manever, v katerem levičarski mnenjski voditelji in mediji potiskajo koordinatni sistem močno v levo. S tem skušajo politiko stranke Levica umestiti v politični mainstream ter njena (in svoja) radikalna stališča legitimizirati kot zmeren in zdravorazumsko kritičen odnos do zahodnega "neoliberalnega kapitalizma."

V resnici so njihova stališča do sistema Liberalne demokracije, ki je temelj Zahodne civilizacije, politološko gledano radikalna. Po klasifikaciji enega vodilnih preučevalcev evropskih ekstremno levih strank (far-left), profesorja Luka Marcha z univerze v Edinburgu, slovenska Levica sodi med stranke "reformiranih komunistov". 

Dr. March v svoji študiji Sodobne ekstremno leve stranke v Evropi - od marksizma do mainstreama? radikalno leve stranke definira kot tiste, ki se vidijo levo od (in ne zgolj na levi strani) socialne demokracije, katero razumejo kot ne dovolj levo, oziroma sploh ne levo politično opcijo. Radikalna levica želi sistemsko spremembo kapitalizma v njegovih koreninah, od skrajne levice pa se razlikuje v tem, da se za to zavzema "znotraj pravil igre" sistema liberalne demokracije.

Njen protikapitalizem pomeni opozicijo "neoliberalnemu" globalnemu kapitalizmu z nasprotovanjem tako imenovanemu "Washingtonskemu konsenzu": liberalizaciji trgovine, marketizaciji, privatizaciji itd.

Znotraj tako imenovane ekstremne levice (far-left) March loči:

1. komuniste - marxistično-leninistične konservativce ter "reformirane komuniste", nasprotnike tržne ekonomije, ki so posvojili agendo "nove levice": feminizem, pravice manjšin in LGBT, enviromentalizem, direktna demokracija itd.)

2. Stranke demokratičnega socializma - nasprotujejo tako "totalitarnem komunizmu" kot "neoliberalni socialni demokraciji", so povsem posvojile agendo "nove levice" ter podpirajo alternativne načine življenja in etnične manjšine

3. Populistične socialistične stranke - imajo podobno jedro kot stranke demokratičnega socializma, a z močnim poudarkom na politiki proti elitam in proti establišmentu, ideološkemu eklekticizmu in poudarku na identiteti namesto na razrednem boju.

4. Socialno populistične stranke - so najbližje klasičnim populističnim gibanjem z dominantnim vodjo, relativno šibko organiziranostjo in inkoherentno ideologijo, ki znotraj anti-establišment stališč meša leve in desne prvine.


Kje znotraj ekstremne levice najdemo slovensko Levico


Glede na zgornjo klasifikacijo ekstremno levih strank lahko slovensko Levico označimo za radikalno (in ne skrajno), že na prvi pogled pa jo lahko izključimo iz druge in četrte skupine.

V "naši" Levici sicer nasprotujejo "neoliberalni socialni demokraciji", podpirajo alternativne načine življenja in etnične manjšine, kot to velja za stranke iz skupine demokratičnega socializma. Vendar nikakor ne nasprotujejo tudi "totalitarnemu komunizmu" kot njihovi levičarski kolegi predvsem v Skandinaviji in v baltskih državah. Nasprotno, tega na borčevskih proslavah in ob drugih priložnostih celo nekritično poveličujejo in se nostalgično ozirajo nazaj v "dobre stare čase".

Prav tako slovenska Levica izpade iz skupine socialno populističnih strank, saj nasprotuje strukturi dominantnega voditelja in mešanju levo-desnih ideoloških prvin.

Po nekoliko globlji analizi Levice tudi ne moremo uvrstiti med populistične socialistične stranke, najprej že zato, ker imajo te mnogo prvin skupine 2, obenem pa je razredni boj za slovensko Levico še vedno pomemben, družbena klasifikacija po razredih pa se kot rdeča nit pojavlja skozi njihov celoten program.

Reformirani komunisti


Glede na Marchevo klasifikacijo ima slovenska stranka Levica največ skupnega s skupino, ki jo profesor poimenuje s "komunisti". Znotraj te pa ima Levica vse značilnosti "reformiranih komunistov": Glede na njen program je nasprotnica tržne ekonomije, posvojila je agendo "nove levice", v njenem besednjaku je še vedno pogosto prisoten "Zahodni imperializem", v historičnem smislu pa ostaja vezana na komunizem in njegove simbole, kar je še ena značilnost te Marcheve skupine ekstremno levih strank.

V Svojem programu Blaginja za vse, ne le za peščico, pod poglavjem "enakost spolov" (agenda "nove levice") v Levici denimo med drugim pišejo: "Globalizirani neoliberalni kapitalizem je v vedno tesnejši navezi z umiranjem demokracije in neopatriarhalizmom. V deželah nekdanjih evropskih socializmov je z restavracijo kapitalizma sovpadla tudi repatriarhalizacija družbe ..."

Spet na drugem mestu izražajo odklonilen odnos do tržne ekonomije: "Evropska komisija vsiljuje diktat prostega trga. Evropska centralna banka sili države članice v zadolževanje na privatnih finančnih trgih. EU kot celota se otepa sprejema skupnih socialnih standardov. To so glavni vzvodi moči evropskega neoliberalizma in vzroki za razgradnjo socialnih držav v zadnjih letih."

In še razredni boj ter pravice manjšin: "Kapitalizem ni samo sistem razrednega izkoriščanja in zapostavljanja, ampak tudi izkoriščanja in zapostavljanja na podlagi spola, etničnosti, narodnosti in drugih osebnih okoliščin."

Zelo značilen pa je tudi odklonilen odnos do Zahoda in ZDA, katerega obtožujejo globalnega imperializma: "ZDA in zahodne velesile izgubljajo gospodarsko premoč. Privilegije svojega kapitala ohranjajo s finančnimi manipulacijami in vojaškimi sredstvi. Z investicijskimi sporazumi odpravljajo ovire za izkoriščanje prebivalstva in naravnih virov ostalega sveta."

Zavedanje, kam lahko po evropskih standardih stranko Levica dejansko umestimo, ni pomembno zgolj za pravilno rabo politične terminologije, temveč tudi za širše razumevanje zamika političnega koordinatnega sistema v Sloveniji, kateremu smo priča.

Ter navsezadnje tudi za spoznanje, zakaj povezovanje z Levico tudi za levosredinske stranke do sedaj ni bila prva opcija ter kakšne probleme lahko prinese morebitna vzpostavitev ene redkih vlad v Evropski uniji s primesmi političnega radikalizma.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Ekskluzivno: Antisemitska politika Levice in širjenje lažne novice o Cipi Livni
  • 29. 08. 2024
Ob molku največjih medijev uradniki Golobove vlade sanjajo o nasilju nad političnimi nasprotniki
  • 17. 08. 2024
Boj za državne službe: Levica izvaja kadrovske menjave v največjih kulturnih institucijah v državi
  • 23. 07. 2024