Strahovi Nike Kovač odveč, Janez Janša ni brskal po vaših osebnih podatkih

Vir foto: https://www.ip-rs.si/, Twitter, Wikipedia
POSLUŠAJ ČLANEK
Informacijska pooblaščenka je zaključila postopek glede obdelave osebnih podatkov prejemnikov pisma, ki ga je poslal predsednik vlade Janez Janša, da bi državljane nagovoril k cepljenju. Glavni očitek Inštituta 8. marec in še nekaterih drugih prijaviteljev je bil, da naj bi predsednik vlade oziroma njegov kabinet nezakonito dostopal do osebnih podatkov državljanov.

Po uvedbi inšpekcijskega postopka Informacijski pooblaščenec (IP) v postopku "ni našel dokazov, da bi bili osebni podatki naslovnikov pisma kadarkoli posredovani Kabinetu predsednika Vlade RS", so zapisali v Uradu informacijskega pooblaščenca.

Je pa IP kljub temu sprožil prekrškovni postopek, domnevno proti odgovornim osebam Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter proti pogodbenemu podizvajalcu, ker po njihovem ni bilo ustrezno poskrbljeno za varnost osebnih podatkov.

Na informacijsko pooblaščenko se je obrnil Inštitut 8. marec


Decembra lani je namreč informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik prejela 153 prijav suma nezakonite obdelave osebnih podatkov pri pošiljanju pisma predsednika vlade v zvezi s cepljenjem proti covidu-19. Število cepljenih takrat ni bilo na želeni ravni, zato je predsednik vlade poslal pismo državljanom, kjer jih je osebno spodbudil k razmisleku, da bi se cepili. Namen pisma je bil tako povečati precepljenost v državi.

Na informacijsko pooblaščenko se je sicer takrat obrnil Inštitut 8. marec in poslal vprašanja, povezana s pismom. Predvsem jih je zanimalo, na kakšni pravni podlagi je predsednik vlade lahko dostopal do centralnega registra prebivalstva in katere naloge iz svoje pristojnosti je pri tem izpolnjeval kot predsednik vlade. Kot so takrat zapisali, je kraj prebivališča osebni podatek, ki ni dostopen vsakomur, podlago za vpogled pa se dobi v zakonu, pisni zahtevi ali v pisni privolitvi posameznika, na katerega se podatki nanašajo.

Inšpekcijski postopek je pooblaščenka sprva sprožila proti kabinetu predsednika vlade, pa tudi proti NIJZ, ker so bili podatki naslovnikov pridobljeni iz Centralnega registra podatkov o pacientih, katerega upravljavec je ravno NIJZ. Na podlagi pridobljenih dokazov in informacij je nato postopek uvedla še proti Pošti Slovenije in EPPS d.o.o. (Elektronsko pismo Pošte Slovenije).

Pooblaščenka je ugotovila, da so se obdelovali osebni podatki polnoletnih uporabnikov zdravstvenih storitev s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji na dan 19. 12. 2021, ki so bili pridobljeni iz Centralnega registra podatkov o pacientih. NIJZ se je skliceval na člen 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki jo je sprejela Evropska unija. Ta med drugim pravi, da se obdelava osebnih podatkov lahko opravi, če gre za opravljanje naloge, ki se izvaja v javnem interesu.

NIJZ je trdil, da je bila situacija zaradi bolezni covid-19 takrat zelo slaba, zato je prišlo do odločitve, da se pošlje pismo, ki bi državljane nagovorilo k cepljenju, s podpisom predsednika vlade pa bi pismo imelo večjo težo. Po mnenju Informacijske pooblaščenke kljub izkazani pravni podlagi ni bilo ustrezno poskrbljeno za varnost osebnih podatkov.

Vpogledov v osebne podatke državljanov ni bilo


Osebne podatke je NIJZ vložil v spletno odložišče WeTransfer, ki ne omogoča nobene sledljivosti dostopov do podatkov. Datoteka na tej spletni povezavi je vsebovala osebne podatke naslovnikov pisma in je bila zaščitena z geslom, a sta bila povezava in geslo za dostop poslana več osebam, tudi uslužbencu Pošte Slovenije, kar je po mnenju pooblaščenke sporno.

Podjetje WeTransfer ima sedež na Nizozemskem, zato je Informacijska pooblaščenka za pomoč prosila nizozemski nadzorni organ, ki je ugotovil, da je do podatkov dostopal le uslužbenec podjetja EPPS. Je pa bila po mnenju IP odločitev o izbiri tega odložišča nekoliko nenavadna, saj imajo uporabniki v javni upravi na voljo še druga odložišča.

Podjetje EPPS je osebne podatke hranilo tudi preko roka, ki je določen v dogovoru o posredovanju podatkov. Ti bi namreč morali biti uničeni takoj po njihovi uporabi za tisk, a so jih pristojni izbrisali šele 1. marca letos.

Številne prijave so se tako po mnenju pooblaščenke izkazale kot pravilne, saj upravljavci niso izvajali ukrepov za varnost obdelave, posamezniki pa o obdelavi niso bili ustrezno obveščeni.

Zoper odgovorne osebe je informacijska pooblaščenka tako že uvedla prekrškovni postopek. Glavni problem je bilo tako neustrezno zavarovanje osebnih podatkov, nezagotavljanje sledljivosti ter prekoračitev roka hrambe.

Ni pa bilo, kot je informacijska pooblaščenka poudarila, dokazov, da bi bili osebni podatki naslovnikov pisma kadarkoli posredovani tako predsedniku vlade kot kateremukoli članu Kabineta predsednika vlade.

KOMENTAR: Uredništvo
Z ustrahovanjem ljudi, da Janša za njimi vohuni, so svoje dosegli
V Uradu informacijskega pooblaščenca torej niso našli ničesar spornega, kar naj bi glede razvpitega Janševega pisma vsem prebivalcev Slovenije počel Janez Janša oziroma njegov kabinet. Da zadeva ne bi izpadla povsem neupravičeno, so pri izvajalcih ugotovili nekaj "varnostnih tveganj" in glede njih sprožili prekrškovne postopke, a dejstvo je, da podatki niso bili zlorabljeni, niti za to izven birokratskih teorij ni obstajala realna možnost. A namen, s katerem je bila sprožena medijsko odmevna govorica oziroma insinuacija, da "Janša vohuni za osebnimi podatki ljudi", je bil dosežen z naslovi kot so bili: "Janša nezakonito uporabil osebne podatke ljudi, ki jim je pošiljal pisma" (Svet24), “Na kakšen način je predsednik vlade lahko dostopal do naslovov?” (N1info), "Janša razposlal pisma državljanom – pa je imel pravico do vpogleda v naše naslove?" (24ur.com) itd. H gradnji fiktivnega mozaika avtoritarne oblasti so dodali še en kamenček. Današnji naslovi: "Več nepravilnosti pri Janševem pismu s pozivi k cepljenju" (24ur), "IP uvedel prekrškovne postopke zaradi nepravilnosti pri Janševih pismih s pozivi na cepljenje" (MMC) itd., ki se ne ukvarjajo z osnovnim očitkom: ali je Janša kot predsednik vlade dostopal do njihovih podatkov (kar zdaj vemo, da ni), pa bodo že poskrbeli, da bodo ljudje ugotovitve razumeli na "pravi" način.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike