Strah pred tujci: nas bodo res kolonizirali Madžari?

Blaž Čermelj
Zajem slike Youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred dnevi je v slovenskem poslovnem svetu odjeknila novica, da je avstrijska energetska skupina OMV v okviru dalj časa trajajoče reorganizacije svojega portfelja izbrala kupca za svojih 120 bencinskih servisov, ki jih ima v Sloveniji. To je madžarski MOL.

To je bila že druga podobna novica v tem mesecu. Pred nekaj več kot tednom dni je namreč postalo jasno, da bo slovensko banko NKBM po podanem soglasju regulatorjev kupila madžarska bančna skupina OTP.

Z gospodarskega vidika posla nista presenečenje, saj se OMV umika iz maloprodaje naftnih derivatov na skoraj vseh trgih, tako je že pred časom prodal svojih 300 bencinskih servisov v Nemčiji. Prav tako pa je bilo že ob prevzemu NKBM s strani sklada Apollo in EBRD jasno, da bo sklad banko prestrukturiral ter nato čim dražje prodal.

Dva večja madžarska posla na naših tleh v relativno kratkem času predvsem na politični in ideološki levici vzbujata odpor do "Orbanovega kapitala", kamor uvrščajo vse, kar "smrdi" po madžarskem. "Krivdo" za to so pripisali Janševi vladi, čeprav sta tako kupec kot prodajalec zasebnika. 

Obenem bo Madžarska, tudi če bosta oba prevzema uspešno realizirana, še vedno zgolj peta največja vlagateljica na slovenskem trgu. Trenutno je po deležu investicij v Sloveniji šele deveta. 

Za družbi prevzem seveda ni slaba novica, saj bosta s prevzemi dobili dolgoročnega lastnika, ki se s tem področjem tudi ukvarja. Ne gre pozabiti, da madžarski MOL v Sloveniji že ima 53 bencinskih servisov, prevzem OMV-jevih pa mu bo pomagal, da lahko še bolje optimizira dobavne poti ter se uveljavi kot eden ključnih igralcev v srednji in vzhodni Evropi, v Sloveniji pa se uveljavi kot ostra konkurenca Petrolu, ki je do sedaj obvladoval kar 60-odstotni delež trga naftnih derivatov.

Podobno velja tudi za NKBM, ki bo s prevzemom postala del velike bančne skupine OTP, ki je NKBM z znanjem in kapitalom vsekakor sposobna zagotavljati nadaljnji razvoj v smislu kakovosti in konkurenčnosti.

Delež madžarskega kapitala v Sloveniji se krepi, a je daleč od nekaterih drugih tujih investicij


Potrošniki so nad takšnim razpletom torej lahko zadovoljni. Sta pa novici dvignili precej prahu med tistimi, ki madžarske naložbe pri nas prikazujejo kot udinjanje Slovenije avtoritarni Orbanovi vladavini.

Delež kapitalskih naložb, ki prihajajo iz Madžarske, se v Sloveniji v zadnjih letih res krepi. Največ zanimanja je v Sloveniji vzbudil njihov prihod v medijsko lastništvo založbe Nova obzorja (tednik Demokracija), Nova24TV in Planet TV. Madžarska podjetja imajo svoj delež tudi v projektu Emonika in Termah Lendava, banka OTP pa je leta 2019 postala lastnica SKB banke.

Z radikalne levice se zato pojavljajo strahovi o tem, da Slovenija postaja madžarska kolonija.


Izmišljena nevarnost


Prevzem druge največje bančne skupine v državi za približno milijardo evrov seveda tudi za mednarodne razmere ni zanemarljiv posel. Toda kljub obema prevzemoma bo delež madžarskih naložb v slovensko gospodarstvo še vedno manjši od naložb, ki jih v Sloveniji imajo gospodarske družbe iz Avstrije, Luksemburga, Nemčije in Švice. Madžarska bi se po uspešno izpeljanih prevzemih (predvidoma) uvrstila na peto mesto.

Po trenutnih podatkih Banke Slovenije so madžarska podjetja trenutno šele deveti največji vlagatelj na slovenskem trgu, ob zgoraj naštetih še za Italijo, Nizozemsko, Hrvaško in Združenim kraljestvom. Njihova edina zares velika naložba je banka SKB. Pred tem je bil delež madžarskih investicij v slovenskem gospodarstvu pravzaprav minoren, zgolj 0,4-odstoten.

Ko bosta realizirani obe naložbi, pa bo ta delež malenkost višji kot italijanski.



V resnici bi zato moralo pravzaprav vzbujati skrb prejšnje stanje, ko madžarska podjetja niso investirala v Slovenijo, prav vse sosednje države, vključno s Hrvaško, ki je med vsemi sosedami gospodarsko daleč najšibkejša država, pa so imele najmanj dvanajstkrat višji delež investicij v slovensko gospodarstvo kot Madžarska.


Tujih investitorjev je pri nas premalo


Podatki OECD sicer ne pritrjujejo tistim, ki pravijo, da je tujih investicij pri nas preveč. Indeks FDI (Inward Foreign Direct Investment) namreč kaže, da iz tujine prihaja zgolj tretjina kapitala za slovenske gospodarske investicije. Že v sosednji Avstriji je ta delež mnogo višji, kar pomeni, da je Slovenija pri privabljanju tujega kapitala pravzaprav neuspešna in da bi si morali želeti, da bi bilo teh investicij v prihodnje še več.





KOMENTAR: Blaž Čermelj
Strateški premiki v lastništvu podjetij
Zadnji nakupi nam razkrivajo še nekaj. Tako banko SKB kot NKBM in OMV so dejansko prodali vlagatelji, ki prihajajo z zahoda. Dejstvo torej je, da tem slovenski trg ni več tako zanimiv, kot jim je bil nekoč. V prihodnje pa gre pričakovati, da se bo ta trend nadaljeval in da bodo številna slovenska podjetja, tako tista, ki še bodo, še bolj pa tista, ki so že privatizirana, čedalje pogosteje dobivala strateške lastnike iz srednje in vzhodne Evrope, ki jih bodo skušali vključiti v širšo mrežo svojih podjetij, ki poslujejo na tem prostoru.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023