Strah pred tujci: nas bodo res kolonizirali Madžari?

Blaž Čermelj
11

Pred dnevi je v slovenskem poslovnem svetu odjeknila novica, da je avstrijska energetska skupina OMV v okviru dalj časa trajajoče reorganizacije svojega portfelja izbrala kupca za svojih 120 bencinskih servisov, ki jih ima v Sloveniji. To je madžarski MOL.

To je bila že druga podobna novica v tem mesecu. Pred nekaj več kot tednom dni je namreč postalo jasno, da bo slovensko banko NKBM po podanem soglasju regulatorjev kupila madžarska bančna skupina OTP.

Z gospodarskega vidika posla nista presenečenje, saj se OMV umika iz maloprodaje naftnih derivatov na skoraj vseh trgih, tako je že pred časom prodal svojih 300 bencinskih servisov v Nemčiji. Prav tako pa je bilo že ob prevzemu NKBM s strani sklada Apollo in EBRD jasno, da bo sklad banko prestrukturiral ter nato čim dražje prodal.

Dva večja madžarska posla na naših tleh v relativno kratkem času predvsem na politični in ideološki levici vzbujata odpor do “Orbanovega kapitala”, kamor uvrščajo vse, kar “smrdi” po madžarskem. “Krivdo” za to so pripisali Janševi vladi, čeprav sta tako kupec kot prodajalec zasebnika. 

Obenem bo Madžarska, tudi če bosta oba prevzema uspešno realizirana, še vedno zgolj peta največja vlagateljica na slovenskem trgu. Trenutno je po deležu investicij v Sloveniji šele deveta. 

Za družbi prevzem seveda ni slaba novica, saj bosta s prevzemi dobili dolgoročnega lastnika, ki se s tem področjem tudi ukvarja. Ne gre pozabiti, da madžarski MOL v Sloveniji že ima 53 bencinskih servisov, prevzem OMV-jevih pa mu bo pomagal, da lahko še bolje optimizira dobavne poti ter se uveljavi kot eden ključnih igralcev v srednji in vzhodni Evropi, v Sloveniji pa se uveljavi kot ostra konkurenca Petrolu, ki je do sedaj obvladoval kar 60-odstotni delež trga naftnih derivatov.

Podobno velja tudi za NKBM, ki bo s prevzemom postala del velike bančne skupine OTP, ki je NKBM z znanjem in kapitalom vsekakor sposobna zagotavljati nadaljnji razvoj v smislu kakovosti in konkurenčnosti.

Delež madžarskega kapitala v Sloveniji se krepi, a je daleč od nekaterih drugih tujih investicij

Potrošniki so nad takšnim razpletom torej lahko zadovoljni. Sta pa novici dvignili precej prahu med tistimi, ki madžarske naložbe pri nas prikazujejo kot udinjanje Slovenije avtoritarni Orbanovi vladavini.

Delež kapitalskih naložb, ki prihajajo iz Madžarske, se v Sloveniji v zadnjih letih res krepi. Največ zanimanja je v Sloveniji vzbudil njihov prihod v medijsko lastništvo založbe Nova obzorja (tednik Demokracija), Nova24TV in Planet TV. Madžarska podjetja imajo svoj delež tudi v projektu Emonika in Termah Lendava, banka OTP pa je leta 2019 postala lastnica SKB banke.

Z radikalne levice se zato pojavljajo strahovi o tem, da Slovenija postaja madžarska kolonija.

Izmišljena nevarnost

Prevzem druge največje bančne skupine v državi za približno milijardo evrov seveda tudi za mednarodne razmere ni zanemarljiv posel. Toda kljub obema prevzemoma bo delež madžarskih naložb v slovensko gospodarstvo še vedno manjši od naložb, ki jih v Sloveniji imajo gospodarske družbe iz Avstrije, Luksemburga, Nemčije in Švice. Madžarska bi se po uspešno izpeljanih prevzemih (predvidoma) uvrstila na peto mesto.

Po trenutnih podatkih Banke Slovenije so madžarska podjetja trenutno šele deveti največji vlagatelj na slovenskem trgu, ob zgoraj naštetih še za Italijo, Nizozemsko, Hrvaško in Združenim kraljestvom. Njihova edina zares velika naložba je banka SKB. Pred tem je bil delež madžarskih investicij v slovenskem gospodarstvu pravzaprav minoren, zgolj 0,4-odstoten.

Ko bosta realizirani obe naložbi, pa bo ta delež malenkost višji kot italijanski.

V resnici bi zato moralo pravzaprav vzbujati skrb prejšnje stanje, ko madžarska podjetja niso investirala v Slovenijo, prav vse sosednje države, vključno s Hrvaško, ki je med vsemi sosedami gospodarsko daleč najšibkejša država, pa so imele najmanj dvanajstkrat višji delež investicij v slovensko gospodarstvo kot Madžarska.

Strateški premiki v lastništvu podjetij

Zadnji nakupi nam razkrivajo še nekaj.

Tako banko SKB kot NKBM in OMV so dejansko prodali vlagatelji, ki prihajajo z zahoda. Dejstvo torej je, da tem slovenski trg ni več tako zanimiv, kot jim je bil nekoč. V prihodnje pa gre pričakovati, da se bo ta trend nadaljeval in da bodo številna slovenska podjetja, tako tista, ki še bodo, še bolj pa tista, ki so že privatizirana, čedalje pogosteje dobivala strateške lastnike iz srednje in vzhodne Evrope, ki jih bodo skušali vključiti v širšo mrežo svojih podjetij, ki poslujejo na tem prostoru.

Tujih investitorjev je pri nas premalo

Podatki OECD sicer ne pritrjujejo tistim, ki pravijo, da je tujih investicij pri nas preveč. Indeks FDI (Inward Foreign Direct Investment) namreč kaže, da iz tujine prihaja zgolj tretjina kapitala za slovenske gospodarske investicije. Že v sosednji Avstriji je ta delež mnogo višji, kar pomeni, da je Slovenija pri privabljanju tujega kapitala pravzaprav neuspešna in da bi si morali želeti, da bi bilo teh investicij v prihodnje še več.

Lahko se sprenevedajo, a dejstvo je, da slovensko srebrnino že desetletja razprodajajo levosredinske vlade

Ko je Pahorjeva vlada med leti 2008 in 2011 brutalno zaustavila val privatizacij slovenskih podjetij, ki jim je s pomočjo političnih pritiskov na banke odrekla financiranje, so strici iz ozadja slavili. Monopoli globoke države so bili ohranjeni, Boško Šrot in Igor Bavčar razlastninjena, paradna podjetja so preko unovčenih zavarovanj za kredite propadlih holdingov prešla nazaj v roke državnih bank.

Zmagoslavje je bilo kratkotrajno. Zdi se namreč, da so strici iz ozadja predpostavljali, da lahko podjetja vodijo tako kot pred letom 2004. A razmere na vzhodno in srednjeevropskih trgih so se po vstopu 10 novih članic v Evropsko unijo radikalno spremenile. Nastajati so začela večja in predvsem konkurenčnejša podjetja, ki jim trg ni bila le posamična država, temveč bistveno obsežnejši regionalni prostor.

To počnejo tako učinkovito, da se iz tega območja potem, ko oplemenitijo svojo naložbo, umikajo tudi veliki zahodni igralci. Vztrajati ni imelo smisla. Val privatizacij je zajel tudi slovenska podjetja, odlaganje prodaje nekaterih, kot je na primer Telekom Slovenije, pa je pomenilo, da je podjetje iz dneva v dan vredno manj.

To so z globokim cmokom v grlu spoznale tudi leve vlade, ki so bile tedaj na oblasti v Sloveniji ter (ponovno) privatizirale številna podjetja: Mercator, podjetja iz industrije pijač (Fructal, Radenska, Pivovarna Laško, Pivovarna Union).

Kupci niso bili slovenski, saj so bili v času finančne krize ob ploskanju politike uničeni skoraj vsi slovenski finančni holdingi, ki bi lahko konsolidirali del sorodnih podjetij doma in v tujini.

Posledično to danes delajo tujci. V posmeh levim političnim strankam, ki so proti temu bile deklarativno najbolj proti, a ob tem delale prav vse v smeri, da bi se to tudi dejansko zgodilo.

11 KOMENTARJI

    • Tako je.
      Ko je Drnovškova vlada UKINILA SDK, se je začela DIVJA privatizacija.
      Državne banke so dajale kredite predvsem LEVIM tajkunom, ki podjetij niso znali upravljati, so jih pa znali DENARNO IZČRPATI in denar preliti v davčne OAZE.

      Nekaj tega denarja je mogoče tudi v raznih skladih, ki so potem doma kupovali podjetja in jih potem prodajali – TUJCEM.

      Vse to je bilo dovoljeno Levici, kajti Ljubljanska banka je bila njihov “trezor” iz katerega so jemali. SEZNAMA neodplačanih kreditov, pa davkoplačevalci nismo nikoli videli.

      Zaj ne predložijo seznama KREDITOJEMALCEV, ki kreditov niso vrnili?
      Celo nekdanji predsednik KPK, Drago Kos, je šel na NLB in tam “urejeval” dokumentacijo.

      In tako je vse lepo zakrito. Sedaj, ko Avstrici prodajajo Madžarom, pa Levica skače v “luft”. To je samo LEVI – slepilni manever.

      • To, da so ukinili SDK, je bila velika NAPAKA!
        Se pa včasih vprašam: ali bodo prav povsod postali lastniki tujci? Kaj sploh še bo slovensko?

  1. Sploh ne vem, v čem je problem. Ena multinacionalka je prodala del svojega podjetja drugi multinacionalki. Sem v drugi branži ampak takšne prodaje in prevzemi se dogajajo ves čas. Za levico je pri nas očitno vsaka prodaja problem, če oni niso zraven. Aha, saj razumem. Ni jim padla nobena provizija 🙂

  2. Če Kučan in Forum 21 Slovenije ne bi pokradli bi danes Slovenci kupovali madžarske firme. Za nekatere diktator Orban pa je namesto posnemanja Kučana krepil domače gospodarstvo, ki sedaj kupuje slovensko zapravljeno srebrnino.
    Ampak Slovencev ne izuči nič, bodo na naslednjih volitvah množično podpirali tretjo ligo Kučanovih slug.

  3. Slovenci smo res fenomen finančne nepismenosti.
    Neoliberalna doktrina pravi, da lahko postane lastnik tisti, ki ima denar.
    Če nekoliko preciziramo tisti, ki mu banke posodijo denar za nakup.
    Če smo še bolj natančni lastniki so lahko tisti, ki obvladujejo banke.
    Torej NKBM bi lahko teoretično kupilo vsako Slovensko podjetje ali banka, ki bi imela povezave z dovolj veliko banko, (teoretično bi bilo glede na količino denarja v bankah dovolj da predloži realen finančni načrt iz katerega se bo dalo razbrati, da bo MKBM tudi z novim lastnikom ohranilo obstoječe finančne tokove v takem obsegu, da bo lahko kredit redno servisiralo), ki bi mu-ji za nakup odobrila kredit. Če je ta po 0% obrestni meri in/ali na 30 let potem že malo lažje razumemo, kako to gre.
    Usmeritev foruma 21 v smislu, da je treba v okviru privatizacije omogočiti domačim lastnikom, da dobijo kredite za nakup (privatizacijo) ni bila napaka.
    Napaka se je zgodila v državnih bankah, ki so jim tuje banke v okviru strategije prevzema Slovenije načrtno posodile pretirane vsote denarja, z načrtno zelo ugodno obrestno mero.(glede na majhnost Slovenije lahko že par tujih bank v okviru normalnega tveganja posodi za naše pojme neizmerne količine denarja.)
    Ključna strateške ( s strani tujih prevzemnikov že načrtovane ) napake bank so si nato sledile po pričakovanem scenariju tipičnem za državno lastnino.
    1. Najemali so ne boste verjeli kratkoročne kredite dajali pa dolgoročne.
    2. Ko ima bankir na računu, denar ga mora posoditi naprej in sicer po višji obrestni meri kot ga je najel.
    3. Ker se uprave z nadzorniki, ki so bili v bistvu politiki in ne strokovnjaki niso pretirano ukvarjale z rentabilnostjo, torej možnostjo vračanja in ker je bil interes države, da se podjetja kupujejo po čim višjih cenah ( ne smemo pozabiti, da je šlo 55% kupnine v dva državna sklada), niso izračunali kakšna je še vzdržna cena glede na finančni tok, ki ga podjetje ustvarja.
    Zato so banke same nagovarjale zaposlene oz. predvsem direktorje podjetij, da najamejo kredit za nakup podjetja, ki so ga vodili. In kot da to ne bi bilo dovolj so jih še nagovarjali naj za vsak slučaj najamejo malo več kredita (Večji kot je kreditni znesek večji je zaslužek banke)
    Vmes so cenilci zaradi zavarovanja ocenjevali vrednost podjetij tudi po 30% in več kot je bila njihova realna vrednost.
    4. Strateško predvidena točka preloma je bil nastop svetovne finančne krize. Novi lastniki bi že glede na to da so podjetja preplačali ob visokih obrestih težko vračali kredite.
    Ko pa tuje banke (izgovor finančna kriza) niso več hotele podaljševati kratkoročnih kreditov, so jim naše banke morale najete vire vrniti. Torej so morale od kreditojemalcev zahtevati plačevanje glavnice in obresti po predvidenih terminih (ni bilo možno podaljšati ročnosti vračanja)
    S tem so podjetja in same sebe spravile v stečaj. Taka podjetja in banke so se nato prodajale za likvidacijsko ceno torej izpod vsake razumne vrednosti.
    Poleg katastrofalne finančne izgube smo kot narod utrpeli še hujšo škodo izgubili smo lastništvo, ki v kapitalizmu edino zagotavlja, da ne bi dolgoročno postali hlapci na svojem.
    V zvezi z NKBM preseneča, da so se imetniki TRR prav zaradi politizacije odnosov naše vlade in Madžarske šele sedaj prvič masovno osvestili, da z TRR pri NKBM plačujejo provizije tujcem. (Kar je bilo že prej pri večini bank)
    Glede na odzive lahko pričakujemo pozitivno vsaj to, da bo morda večina, ki to zaznala preneslo TRR na Slovenski bančni sistem to je na DBS oz. Delavsko in Primorsko hranilnico.
    Preveril sem odzive in Slovenske banke so že zaznale povečano povpraševanje in iskanje informacij o možnostih prenosa poslovanja.

  4. Peter, tu Vam pa res moram oporekati. Sistem privatizacije t.i. ”rdečim” direktorjem preko Foruma21 je bil največja napaka po osamosvojitvi.

    Sploh, če vemo kaj je bila alternativa. In kaj je bila? Kotiranje večine teh podjetij na borzi, kjer bi bile delnice na voljo za odkup slovenskim državljanom.

    Velik delež malih vlagateljev bi seveda pomenil pritisk na uprave podjetij in možnost razkrivanja spornih rabot po podjetjih. Zakaj podjetja kot so bila Cimos (zamešetarjen pod Modro zavarovalnico), Merkur, da o Iskri (famiglia Šešok) ne govorim, niso bila v tej poziciji. Pa bi številni izmed nas z veseljem vložili v delnice. Država bi lahko imela nek delež ampak ne vsega, temveč bi podjetja nadzorovala javnost preko delničarstva. Potem raznih zgodb z Merkurjem in Cimosom ne bi bilo.

    Ampak so imeli rdeči direktorji prednost. Ker niso poznali trga in tržnih zakonitosti (številni celo tujih jezikov niso govorili) so zamudili tehnološko prestrukturiranje, ki se je v Višjegrajskih državah izvajalo v obdobju 1992-2010. Ostalo je zgodovina, tako da prosim, da se glede teh zadev ne zavaja. Narejena je bila izjemna škoda.

  5. Rokc seveda je za polom in izgubo lastnistva veliko razlogov o tem bi lahko komentirali. Sam kot finacni strokovnjak vidim kot kljucni vzrok to kar navajam in sicer drzavno lastnistvo bank. Drzava( to v nasem sistemu pomeni politika na oblasti je imenovala direktorje in clane NS bank. Seveda je imela politika odllocilen vpliv na poslovanje bank in kreditiranje in ker je bila vecinoma na oblasti leva opcija je tudi najbolj odgovorna za ta polom. kljub temu mislim, da si malo zgresil bistvo. Tudi ce bi bili mali delnicarji pretezni lastniki podjetij, bi le ta preplacala kupnine in najela za lastninjene prevelike ( nevracljive kredite) Naloga bank je namrec, da ne odobravajo nerentabilnih nalozb. Prav primer NKBM demantira tvoje izhodisce. NKBM je bila ob dokapitalizaciji drzavljanov pod patronatom NSI in Bajuka. Tudi vodilni kader NKBM je nastavila predvsem NSI. NKBM je torej imela v lastniski strukturi tudi male delnicarje in je kljub temu neslavno propadla. To samo potrjuje point mojega komantarja drzava je slab lastnik, pa naj vladajo levi ali desni. Nasa desnica namrec ni prav nic bolj financno pismena od levice.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime