Od prisege nove vlade mineva 119 dni, pod streho pa je že četrti proti-koronski paket. Četrti paket prinaša podaljšanje možnosti čakanja na delo, prav tako pa tudi napoved aplikacije za sledenje stikom obolelih ter plačilo nadomestila plače v primeru karantene.
V komentarju uredništva se sprašujemo, kje bi bila Slovenija, če bi vlada ugodila kolesarskim protestnikom in »vrgla puško v koruzo« ter sestopila z oblasti.
Državni zbor je včeraj sprejel že četrti paket ukrepov za omejevanje posledic koronavirusne bolezni. Vlada s tem ukrepom (najmanj) do 31. julija podaljšuje ukrep delnega povračila plače na začasnem čakanju na delo, zakon pa omogoča še dvakratno enomesečno podaljšanje, v kolikor bi vlada ocenila, da je to potrebno. Po trenutni zakonodaji se ukrep sofinanciranega čakanja na delo lahko podaljša največ do konca septembra.
Nadomestilo plače za delavce v karanteni po novem na plečih države
Zakon uvaja tudi novi mehanizem, s katerim bo inšpekcija lažje izvedla nadzor nad izplačevanjem nadomestila delavcem. Nadomestilo plače za delavca, ki mu je bila odrejena karantena je vlada s pleč delodajalcev prenesla na državni proračun, pri čemer pa ni vseeno, zakaj je delavcu odrejena karantena.
Če je odločba o karanteni odrejena ob prestopu meje je delavec upravičen do 70 % nadomestila plače, izjema pa je smrt v družini ali rojstvo otroka. Če se je v karanteni znašel zaradi stika z okuženo osebo, mu pripada 80 % nadomestila plače, v kolikor pa je do stika oz. okužbe prišlo na delovnem mestu pa je delavec upravičen do 100 % nadomestila plače za čas karantene. Na odločbi o karanteni mora biti po novem zapisan razlog za njeno odreditev, da se lahko ustrezno obračuna nadomestilo plače.
Zagotovitev 31 milijonov evrov za dodatne zaposlitve v socialno varstvenih zavodih in aplikacija za sledenje stikom
Vlada je pripravila tudi 31 milijonov evrov za financiranje dodatnih kadrov v socialno varstvenih zavodih v javni mreži, s čimer zavodom omogočajo potrebne dodatne zaposlitve. Financiranje bo namenjeno tudi Zavodu za zaposlovanje.
Zadnja novost četrtega proti-koronskega svežnja je napoved mobilne aplikacije, ki bo na podlagi tehnologije Bluetooth beležila stike in uporabnike opozarjala na morebiten stik z okuženo osebo.
Aktualni paket je nadaljevanje prvih treh paketov ukrepov
Četrti paket protikoronskih ukrepov je logično nadaljevanje prvih treh. V prvem je vlada urgentno poskrbela za prebivalstvo, ki je v času karantene in omejitve gibanja bilo prisiljeno ostati doma in izgubilo svoje vire dohodka.
Samozaposleni, ki so jim upadli prihodki, so bili opravičeni plačevanja prispevkov ter so bili deležni univerzalnega temeljnega dohodka v višini 700 evrov za mesec april in maj, za marec pa so prejeli znesek v polovični vrednosti. Upokojenci z nizkimi pokojninami so prejeli solidarnostni dodatek.
Za obdobje med 13. marcem in 31. majem je prispevke za pokojnsko in invalidsko zavarovanje zaposlenim plačala država, zaposleni, ki so v tem času delali, pa so bili upravičeni do dodatka v višini 200 evrov. Že tedaj je vlada uvedla tudi subvencionirano čakanje na delo, ki ga četrti paket le podaljšuje. Prvi paket je omogočil tudi odlog plačila obveznosti za podjetja in zagotovitev sredstev iz proračuna za spodbujanje naložb.
V drugem paketu se je vlada osredotočila na podjetja, ki jim je zagotovila shemo likvidnostnih posojil, razširila nabor prejemnikov, ki jih je prvi paket izpustil, enkratno solidarnostno pomoč v višini 150 evrov pa so prejeli tudi študentje, člani kmetij, ki ne prejemajo pokojnine in prejemniki starševskega dodatka.
Med ključne ukrepe tretjega proti-koronskega paketa pa spadajo uvedba sofinanciranjega skrajšanega delovnega časa, uvedba turističnih bonov višini 200 evrov za polnoletne in 50 evrov za mladoletne prebivalce Slovenije.
Katere zakone so v obravnavo vložile opozicijske stranke?
Stranke opozicije, ki skupaj s protestniki pozivajo k odstopu vlade in predčasnim volitvam, po katerih bi same sestavile vlado, so v času te vlade vložile dokaj malo predlogov zakonov.
Lista Marjana Šarca je skušala preoblikovati programski svet RTV Slovenija, zagovarjali so tudi nekakšno uvedbo temeljnega dohodka. Stranka SAB je vložila predlog za brezplačni javni prevoz študentov in upokojencev ter novelo zakona o Triglavskem narodnem parku. Socialni demokrati so predlagali podaljšanje možnosti čakanja na delo do konca leta, temeljni dohodek samozaposlenim, omejitev delovanja vard ter še dodatne razširitve vladnih ukrepov, uspeli pa so s predlogom za praznik slovenskega športa.
Levica je danes v parlamentarno obravnavo vložila predlog novele zakona o rudarstvu, s katero bi se v Sloveniji prepovedalo pridobivanje zemeljskega plina z metodo frackinga, pred dvemi dnevi pa predlog novele zakona o Slovenski tiskovni agenciji, s katero želi medijski hiši naložiti, da mora mednarodno javnost obveščati o prostovoljskem delu in nevladnih organizacijah. Levica je vložila tudi predlog zakona, ki bi prinesel univerzalno 80-odstotno nadomestilo plače v primeru karantene, njena pobuda pa je tudi predlog zaprtja trgovin v nedeljo.
SNS se je v javni spomin še najmočneje zapisala z dopolnilom predlogu novele zakona o ohranjanju narave, v katerem so predlagali zaostritev pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij v upravnih postopkih.
Koalicijske stranke v času vlade v parlamentarno obravnavo niso vlagale le protikoronskih zakonov, temveč tudi več drugih. Podobno je z opozicijo, ki je pripravila še nekatere druge predloge, ki si jih lahko ogledate na tej povezavi. Kljub temu je jasno, da smo, čeprav je vlada prevzela vajeti na začetku vrhunca epidemije, imeli izjemno operativno vlado. V 118 dneh je posebej v primerjavi z opozicijo veliko naredila za reševanje epidemije in krize, ki je začela nastajati z njo. Paketi niso bili brez napak, so pa bili obsežni in so se dotikali praktično vseh skupin prebivalstva. Napake iz prejšnjega je vlada običajno, po nekaj tednih že popravljala v naslednjem. Sedanja opozicija je že pokazala svoj način delovanja v zdravstveni krizi, s predlogi, o katerih beremo zgoraj pa kaže, kako se bi lotevala drugih perečih problemov. Glede na vsebino predlogov lahko ključne fokuse posameznih strank presoja vsak volivec.
“Od prisege nove vlade mineva 119 dni, pod streho pa je že četrti proti-koronski paket.”
Ključno je dejstvo, da je legalna in legitimna vlada Janeza Janše vse štiri zakonske svežnje pripravila ob sodelovanju strokovnjakov različnih strok in različnih strankarskih preferenc pod vodstvom dr. Lahovnika in da so vse štiri svežnje, v katerih so sproti ažurno korigirali in popravljali nekatere protikrizne ukrepe na osnovi neustreznega uveljavljanja oz. izvajanja v praksi, spravili skozi zakonito in veljavno parlamentarno proceduro na demokratičen način in s potrebno oz. veljavno večino poslanskih glasov.
Skratka: Janševa vlada in vladajoča desno-sredinska parlamentarna koalicija SDS, SMC, NSi, Desus nenehoma z legalnimi in legitimnimi dejanji dokazuje, da je zavezana demokraciji ter da skuša upoštevati in uresničevati interese večine prebivalstva v RS. Kar seveda postavlja na laž vse bolj brezidejne, dolgočasne in patološko morbidne hujskače in populiste parlamentarne in izven-parlamentarne politične opozicije, naročnike, scenariste, režiserje in najete ter plačane performerje uličnih vstajnikov in polit-biciklistov, samooklicane leve intelektualce, ulične umetnike, kulturnike, politične analitike in interprete ter dreserje javnega mnenja.
Alternativa odgovornemu, demokratičnemu, razvojno motiviranemu, neumornemu in otipljivemu delovanju legalne in legitimne desno-sredinske vlade ter vladajoče koalicije v parlamentu je lahko le neodgovorno, brezvestno in destruktivno izključevanje drugače mislečih, je popolna zdravstvena, varnostna, politična in kulturna anarhija, je vstajniško ogrožanje zasebnega in javnega zdravja, je vstajniško anarhistično ogrožanje zasebnega in javnega reda ter miru, je ogrožanje zasebne lastnine ter osebnega dostojanstva posameznikov … in je navsezadnje anarhistično rušilno in nedemokratično ogrožanje veljavne ustavne ureditve, vladavine prava ter univerzalnih temeljnih človekovih pravic in svoboščin v RS.