Štirje bivši ministri odgovarjajo štirim bivšim ministrom: gre za paničen strah in utemeljen dvom v kakovost državnega šolstva

POSLUŠAJ ČLANEK
Pred dnevi so v medijsko močno izpostavljenem javnem pismu štirje nekdanji ministri za šolstvo v levih vladah odločno podprli pravno sporno novelo ZOFVI, ki jo je pripravila ekipa ministra Socialnih demokratov Jerneja Pikala. 

Danes pa so se javno oglasili štirje šolski ministri dveh pomladnih vlad. V javnem pismu kolegom očitajo, da pretiravajo glede kvalitete slovenskega šolskega sistema, da ne ločijo javnega od državnega šolstva ter da z oviranjem pobud, ki v šolski prostor prinašajo izbiro, izkazujejo paničen strah in utemeljen dvom v kakovost državnega šolskega sistema.

Trdijo namreč, da je slovensko javno šolstvo nadpovprečno le za otroke iz socialno boljših okolij.

Njihovega odgovora na naslovnicah osrednjih medijev praktično ni zaznati, seveda pa ga povzemamo na Domovini. 

Nedavno so štirje nekdanji ministri levih vlad stopili skupaj in v en glas podprli protiustavni predlog za spremembe financiranja javnih izobraževalnih programov, ki otrokom, ki hodijo v nevladne šole, odreka brezplačno jutranje varstvo, podaljšano bivanje in podobno, svoje javno pismo začenjajo štirje nekdanji ministri za šolstvo z nasprotnega političnega pola.

Po njihovem mnenju so ministri dr. Slavko Gaber, dr. Pavel Zgaga, dr. Lucija Čok in dr. Igor Lukšič z izjavo, da imamo v Sloveniji enega najboljših šolskih sistemov na svetu, močno pretiravali.

dr. Jure Zupan, dr. Žiga Turk, dr. Lovro Šturm in dr. Milan Zver namreč navajajo, da so rezultati slovenskih šolarjev v OECD nadpovprečni pri matematiki, znanosti in branju, pa podpovprečni pri npr. finančni pismenosti. "Sistem ustvarja solidno povprečno znanje, razvije pa primerjalno malo res odličnih šolarjev," pravijo.

Obenem pa rezultati raziskave PISA sploh ne potrjujejo teze, da je naše šolstvo zgled enakih možnosti. "Nasprotno, pri nas socialni status družine ali okolja nadpovprečno vpliva na dosežke otrok," trdijo pomladni ministri. Kot nadaljujejo, je sistem podpovprečen ko gre za to, da bi dobre rezultate dosegali tudi otroci iz socialno slabših okolij. Žal jih ne.

Javno šolstvo vključuje tako državne kot zasebne šole z javno veljavnim programom


Omenjeni ministri svojim levičarskim kolegom nadalje očitajo, da v svojih nastopih ne ločijo javnega od državnega šolstva.

"Javno šolstvo je tisto, ki izvaja javno priznane programe in ga financirajo davkoplačevalci. Izvaja pa ga lahko pravna oseba zasebnega ali javnega prava."

Z izjavo, da je javno šolstvo, »ki vsem ponuja enake možnosti […] ključen izraz družbene pravičnosti« po mnenju Zupana, Turka, Šturma in Zvera njihovi kolegi insinuirajo, da nevladne šole niso javne šole in da nevladne šole ne nudijo enakih možnosti za pridobivanje znanja in uresničevanja talentov.

"Da potemtakem zasebne šole delujejo diskriminatorno do populacij svojih učencev in z doseganjem slabših učnih uspehov od državnih šol varajo starše in izvabljajo denar neupravičeno?" se sprašujejo glede na njihova stališča.

In še: "Da dejansko s slabšo kvaliteto pouka zmanjšujejo kvalitetno raven izobrazbe Slovencev na državnem nivoju? Da so nekateri otroci v nevladnih šolah diskriminirani napram drugim otrokom v nevladnih šolah?"

Po prepričanju podpisnikov so za tako hude obtožbe potrebni dokazi, ki jih priskrbijo inšpektorati in ustrezne službe. "Če jih ni, se bodo morali spoštovani kolegi pač opravičiti."

Nobenega dokaza namreč ni, da bi nevladni izvajalci javnih šolskih programov škodili Sloveniji. Da bi škodili otrokom. "Nasprotno, ker kljub večjim stroškom obstaja interes za vpis v te šole, starši ocenjujejo, da so te šole koristne," nadaljujejo in dodajajo, da staršem lahko zaupamo, ker jih gotovo bolj skrbi za njihove otroke, kot za otroke neznancev skrbi njihove kolege ministre.

Štirje bivši ministri: "Oviranje nevladnih šol, ki so del javnega šolstva, tako pomeni delovanje proti koristim Slovenije. Kot korist Slovenije razumejo starši šolarjev, seveda, in ne sindikalisti ali kulturni bojevniki."

Peščica nevladnih šol ogroža šolski sistem?!?


"Če pa so spoštovani kolegi z navedenim mislili, da se v vladne šole lahko vpiše vsak, v nevladne pa ne, je pa to naravnost zavržno," nadaljujejo Zupan, Turk, Šturm in Zver.

Edini razlog, da se v nevladne šole ne more vpisati vsak, je po njihovem mnenj v tem, da je teh šol malo, komaj za vzorec. In seveda ne morejo vpisati vseh, ki bi si tja želeli.

"Preprečevati, da bi bilo nevladnih šol več, z izgovorom, da jih je malo, je od spoštovanih kolegov pritlehno," so prepričani.

Ustvarjanja še večjega monopola državnih šol in oviranje pobud, ki v šolski prostor prinašajo izbiro, alternativo, pluralnost in konkurenco, si ne morejo razlagati drugače, kot da gre za paničen strah in utemeljen dvom v kakovost državnega šolskega sistema.

Štirje nekdanji ministri za šolstvo: "Spoštovani kolegi so očitno prepričani, da »enega najboljših šolskih sistemov« lahko življenjsko ogrozi, če bi javne programe na treh nevladnih šolah financirali enako kot na vladnih – če bi tudi tistim otrokom javno financirali npr. jutranje in popoldansko varstvo. Če na tem stoji in pade naš šolski sistem, je pa v prekleto žalostnem stanju."

Si želijo enoumja?


Za kaj gre spoštovanim kolegom v resnici, so po mnenju avtorjev pisma njihovi kolegi z levice razkrili v zadnjem stavku, ko pišejo »Kot družba, ki je ne glede na velike ekonomske in socialne spremembe znala ohranjati relativno nizko raven socialnih razlik, a je nagnjena k delitvam na ideološki osnovi, moramo biti na to posebej pozorni.«

Pri tem Čokova, Gaber, Zgaga in Lukšič očitno mislijo, da je enoumno vladno šolstvo orožje, ki preprečuje delitve na ideološki osnovi. "Delitvam se z drugimi besedami reče pluralizem. Demokracije ga negujejo," opozarjajo nekdanji ministri pomladnih vlad.

Poslance v državnem zboru zato pozivajo, naj pokažejo, da v Sloveniji ne vlada več enoumje, da je konec ideološke zadrtosti, da je Slovenija demokratična država, da spoštuje pravico do izbire, različnost in pluralnost in da uresničijo odločbo ustavnega sodišča, kot je bila zamišljena – da se financiranje javnih šolskih programov na vladnih in na nevladnih šolah izenači.

[do_widget id=podcast-playlist-3]
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike