Vir foto: Twitter

V minulih dneh so skrunjenja krščanskih svetih podob ter požigi cerkva na žalost zopet postali aktualna tema. A na še večjo žalost očitno ne dovolj aktualna, da bi si zaslužila odzive mnenjskih voditeljev in pozornost v osrednjem medijskem toku. Ob branju tistih nekaj člankov, ki dogajanju vendarle namenijo potrebno pozornost, sem zapisal nekaj raznolikih in samostojnih kratkih razmislekov.

  1. Pozabljena umetnost posploševanja

V luči poudarjanja pomena pravične in individualizirane obravnave posameznikov v javnem diskurzu smo se v Evropi odvadili stare umetnosti posploševanja na podlagi pripadnosti tej ali oni skupini. Posploševanje je smatrano za greh zoper unikatnost vsakega posameznika. Danes na primer ni več spodobno reči, da muslimani v Evropi predstavljajo kulturno grožnjo krščanstvu – saj naj bi s tem kar na vrat na nos vsem muslimanom pripisali neko lastnost – pa če to zanje drži ali ne. V želji, da ne bi s posploševanjem razumevanja politične situacije preveč poenostavili in da ne bi storili sile unikatnosti posameznikov, pa smo dosegli ravno obratno.

Posnetek komentarja Blaža Podobnika je na voljo na koncu prispevka.

Naše razumevanje smo namreč še bolj osiromašili, saj smo namesto kompleksne slike z več kulturnimi skupinami in opazovanjem srečevanj med njimi dobili popreproščeno sliko sveta z eno samo kulturno skupino – človeštvom, oziroma, če želite, s kar 7 milijardami kulturnih skupin – vsemi posamezniki. Zato danes sploh ne smemo reči denimo: “Nekateri muslimani zažigajo cerkve”, pač pa lahko rečemo le, da to počnejo “nekateri posamezniki”. Ha!

Dar svobode je bil podarjen kot možnost, da med dobrim in slabim izberemo dobro, ne pa kot možnost, da med eno in drugo možnostjo izberemo katerokoli.

2.  Sanje o jalovi, a popolni svobodi

“Šele ko se bomo znebili vseh pritiskov tradicije, družbenih norm in konvencij, bomo zares svobodni.” Tako se glasi prikrita premisa “napredne” evropske agende. V oziru na to miselnost so požigi cerkva in drugih simbolov, ki izžarevajo moralno avtoritativnost, povsem razumljivi.

Problem je, da takšna miselnost pozablja, da je bil dar svobode podarjen kot možnost, da med dobrim in slabim izberemo dobro, ne pa kot možnost, da med eno in drugo možnostjo izberemo katerokoli. Če svobodo dojemamo kot osvobojenost od vseh tradicij in norm, svoboda ni več svoboda za dobro in kot taka edinstveno orodje, ki daje človeku posebno dostojanstvo, pač pa postane možnost svobodne izbire banalna in brez vrednosti.

3.  Oskrunjenega Boga se ne da oskruniti

K razmisleku me je izzval tudi pogled na fotografijo oskrunjenega Kristusovega kipa. Ob gledanju sem imel vtis, da ne gledam nič drugega kot – fotografijo Kristusovega kipa. Kakor je edina ura, ki se ne more pokvariti, pokvarjena ura, tako je edina podoba, ki se je ne da oskruniti, oskrunjena podoba. Križani in prebodeni Kristus je na poseben način oskrunjeni Kristus. In vendar ravno ta podoba na tolikih koncih sveta zapolnjuje naš vsakdan.

Zato je za nasprotnike Cerkve “smola” s krščanstvom ta, da ga je skoraj nemogoče umazati. Osrednji simbol krščanstva je namreč scela razrvan že v osnovi. Častimo oskrunjeno podobo. Oskrunjenega Boga. Kakorkoli iznakazimo oziroma iznakazijo Kristusovo podobo, bomo/bodo vedno zgolj dodajali pomen in intenzivnost prvotni upodobitvi, ki je vselej že nepopolna, ranjena. Zato je takorekoč nemogoče ločiti med oskrunjeno in med neoskrunjeno podobo Križanega ali Vstalega.

4. Živeti v napetosti

Kljub temu, da smo svoje prostore sami obdali s to nepopolno, izmaličeno podobo, nas to nikakor ne sme uspavati, da bi ob dodatnem maličenju svetih podob ostajali leni. Ravno ta napetost med postavljanjem oskrunjenih podob in skrunjenjem postavljenih podob zahteva od nas posebno zbranost.

Kaj pa, če gre pri naši, evropski pasivnosti za perverzno napačno branje krščanstva? Če smo v poveličevanju ranjenega in neskončno šibkega Boga začeli verjeti, da si ta Bog (in ob njem nastala kultura) v svoji bednosti zares ne zasluži obrambe? Da si zasluži skrunjenje? Kaj, če smo začeli verjeti, da so rane na našem Bogu znak njegovega poraza? Kaj, če smo izgubili sposobnost krščanskega življenja v paradoksu – sposobnost, da poveličujemo majhno in da slavimo zasramovano?

Kaj, če ne gre le za to, da smo Evropejci ob zažigih Cerkva začuda neodzivni, pač pa tudi za to, da to neodzivnost vidimo kot izraz naše plemenite odprtosti. Morda nismo sposobni prepoznati, da je za poveličevanje šibkega potrebna moč, ne pa – šibkost?

22 KOMENTARJI

  1. Da, moč, ki je dana od Boga, ne pa moč množic.

    Francija je izpraznjena religioznosti, berite Hollebecqa. Požigajo torej muzeje, ne cerkva. Mi še vidimo v teh stavbah cerkve, ampak tudi pri nas so napolnjene s sivimi glavami, ki odhajajo. Vitalnosti je premalo. Ko se drevo posuši ali tiho trohni ali pa čaka na požar.

    • No ja. Pri nas je ob nedeljah ob 10h cerkev polna mladine, staršev z majhnimi otroki. No, tudi kakšen dedi in babi sta vmes. Ti hodijo k bolj zgodnji maši, ob 8h zjutraj.

  2. Resnica je rešitev.
    Če bomo spoštovali in iskali resnico, bomo našli vzrok in posledico ter rešitev.

    Resnica je:
    – da skrunijo in požigajo krščanske cerkve
    – da zaničujejo zahodne vrednote, ki temeljijo na resnicoljubju, pravičnosti, poštenosti in odgovornosti
    – da zaničujejo zahodno kulturo nasploh.

    Rešitev je, da se po resnici pove kdo je in zakaj to počne.

    In da se sprejmejo na državnih ravneh celoviti ukrepi, ki bodo to preprečili.

    Gre za huda dejanja, ki jih lahko primerjamo s tistimi proti judom, ki so se končala z holokavstom.

    Problem je resen in alarmanten.

  3. Blaž Podobnik, pokazali ste nam žalostno dejstvo, da v Evropi, ko so OSKRUNJENE Krščanske cerkve in Cerkvene podobe ter kipi, temu VANDALIZMU mediji ne posvečajo skoraj nobene pozornosti.

    To je v Sloveniji velik problem, ker o stvareh, ki se nas ne dotikajo, lahko poslušamo ure in ure. Koliko časa so na RTV porabili, da so dan za dnem poročali, kako nedopustno je, da je v Ameriki policist ( ni prav, da ga je zadušil) ubil Črnca. Toda ta Črnc je kradel in se policiji upiral. Zaradi tega so potem Črnci ubili kar nekaj Belcev, naredili “svobodno” ozemlje, na katerem so spet ropali, razbijali in pobijali ter policijo iz mesta IZGNALI.

    Naša TRV pa je vedno poročala le v prid Črncem, manj pa o obsodbi VANDALIZMA, ki je po vsem svetu velik problem.

    V Sloveniji je tudi problem, da če vandalizem počenjajo Levi, se temu reče “Sub kultura”. Tako je bilo tudi s POŽIGOM KRIŽA v Strunjanu. Komaj je bil ta veliki kamniti križ obnovljen s prispevki vernikov, ga je NEKULTURNIK požgal. In kaj so takrat naredili tožilci in sodniki? Mislim, da so požigalca spoznali, kot UMETNIKA, ki je fotografiral GOREČI KRIŽ.

    Tako se večkrat dogaja, da vandalizem enačijo z umetnostjo. To je noro.

    V Evropskih CERKVAH pa so RESNIČNE UMETNINE, ki so jih že pred stoletji ustvaroli pravi mojstri. Človeka kar stisne pri srcu, ko vidi, kako gori stolnica v Parizu, skupaj z vsemi mogočnimi kipi, slikami, freskami…….
    To je bil velik napad na EVROPSKO kulturo in seveda tudi na Krščansko vero.

    O storilcu pa se nič ne govori. Zakaj ne? Če je slučajno migrant, ali ima pravico počenjati VANDALIZEM ?
    Prišleki naj imajo toliko pravic kot navadni ljudje? Če krši EVROPSKE ZAKONE, mora biti kaznovan in IZGNAN. Zadnja cerkev, ki je zgorela v Franciji je bila tudi mogočni KULTURNI spomenik, tako sama stavba, kot notranjost cerkve.

    Npoben dober gospodar, ne bo dal varovati ovc volku. Kako so lahko cerkveni dostojanstveniki dali ključe tega objekta prišleku? Papež premalo ščiti Katoliško Cerkev, same cerkve in njene umetnine!

    Vrh EU, pa je, kot paralizirana stara gospa, ki ne naredi nič, da bi se EVROPSKA KULTURA OHRANILA. To je velik problem.

    • Bil sem v cerkvi Naše gospe v Parizu in bil sem v mogočni katedrali sv. Petra in Pavla v Nantesu, ki s svojo višino še bolj kraljuje nad okolico kot prva, zato vem, za kako hud zločin gre nad človeštvom, civilizacijo.
      To ni samo nov napad na francosko cerkev, to je odkrit napad na francosko kulturo, na evropsko krščanstvo, na evropsko civilizacijo! Zato pravim, da je treba Evropo na njenih zunanjih mejah braniti z vsemi sredstvi – tudi z orožjem!
      Še enkrat več ima Orban prav!

    • RTV je od migrantske krize naprej večkrat zarila nož v hrbet Slovenskega naroda. Ker niso hoteli sami počistiti v svojem hlevu bo to potrebno storiti od zunaj.

      Eklatantni primer je boris vasev, ki že leta zlorablja nacionalni medij za širjenje svoje trdo levičarske propagande. Primer je poročanje o umoru Pamele Mastropietro. To je iskalnik rtv s ključno besedo “Mastropietro”:
      https://www.rtvslo.si/iskalnik?group=1&per_page=10&type=3&sort=1&q=mastropietro

      Ne bom obnavljal njene zgodbe, ker je grozovita in sem o tem že pisal. Gre za italijansko mladenko, ki so jo brutalno umorili in razkosali nigerijski migrantje. Nato so živalski migrantje pojedli njeno srce in spolni organ. RTV je ta brutalen ljudožerski umor zamolčal. Boris vasev pa je poročal izključno o nekem italijanskem mladeniču, ki se je za brutalni umor mladenke maščeval.

      Lugenpresse.

  4. Kar se dogaja z njih kulturo tam od koder migrirajo ali bežijo, to se bo dogajalo pri nas, ko bo njih kultura pomembno in dovolj številčno prisotna. Kam bomo potem bežali vsi skupaj?
    Žrtve so vsi, ki se ne znajo mirno dogovoriti in bežijo, toda druge kulture ne poznajo in zopet je spopad z nasiljem, kamorkoli pridejo.
    To je treba imeti pred očmi.
    Tudi pri nas so taki, ki ne vidijo druge možnosti kot revolucionarno nasilje, da se uveljavijo in pridobivanje s krajo oz. ropi potom mafijskih podzemnih ali uzakonjenih poslov za privilegirane, drugi pa so po zakonu ali montiranem zakonu preganjani, izropani.
    Torej, del te kulture je pri nas prišel na oblast že med drugo svetovno vojno oz. med revolucijo,,,,,,, in ta še traja, zato tak vik in krik, če hoče sedanja oblast dokončati tranzicijo v demokracijo, vladavino prava, sedaj pa je pravo le črka na papirju, odloča pa globoka država iz podzemlja, ki je namestila svoje ljudi v vse pore državnih služb, ki dejansko izvajajo zakonodajo ali ne.

      • Vsak, ki podre vsakršen sakralni objekt, je primitivec. Na primer tudi katoliški pokristjanjevalci, ki so uničevali poganska svetišča naših prednikov.

      • Kar pa se tvoje trdite tiče mi malo dokaži, koliko cerkva so tvoji zlobni komunisti na Slovenskem sploh požgali, zminirali ali podrli? V mojih krajih in širše ne poznam niti enega primera, da bi se to zgodilo…

  5. Revolucija je v teku, samo preselila se je iz vzhoda na zahod. Subverzija inštitucij se na zahodu dogaja že od 60tih let naprej:
    https://en.wikipedia.org/wiki/The_long_march_through_the_institutions

    Paradoksalno je to, da je vzhodna Evropa komaj zlezla iz real-komunizma, že grozi nov kultur-komunizem na zahodu. Njegov uspeh je pripisati temu, da biva v sožitju z globalnim kapitalizmom. Tako globalni kapitalizem kot komunizem sta namreč materialistični ideologiji, kjer je vsaka tradicija, Vera, pripadnost nekaj odvečnega. Človeka se gleda skozi prizmo individualizma, kot homo economicusa, potrošnika, davkoplačevalca in hedonista.

    Človek pa je presežno bitje. Kako neverjetno se je spremenil vrednotni sistem v nekaj generacijah. Še pomnite rek: “Bog, Družina, Domovina.”?

  6. Berta!!!
    Podrta cerkev na Kureščku nad Igom in še huje podrta baročna cerkev v Škofji Loki sta samo dve od mnogih. Če nečesa ne veš še ne pomeni, da ni res.

  7. Uničevanje sakralnih objektov je zame osebno zločin.

    Pozabljate pa, da je Slovensko staroverstvo uničila prav uvožena krščanska vera, preplonkane svete praznike pa prikrojila po svojih potrebah.
    Vse se vrača, vse se plača.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime