Število prebivalcev migrantskega porekla v Nemčiji na rekordni ravni. Na Malti največji izbruh Covid-19 med migranti v Sredozemlju

Embed from Getty Images
Število migrantov v Nemčiji je lani doseglo rekordno raven. Po podatkih zveznega statističnega urada v tej državi živi že 21 milijonov prebivalcev z migrantskim poreklom oziroma 26% prebivalstva. To število se je občutno povečalo tudi v zadnjem letu in se po mnenju strokovnjakov ne bo kmalu ustavilo. Nemška rast namreč temelji na intenzivnem priseljevanju.

V Parizu so mestne oblasti izgubile še eno bitko z ilegalnimi naselji. Tako na obrežju kanala Saint-Denis v Aubervilliersu iz dneva v dan raste nov kamp z ilegalnimi migranti, v katerem bo kmalu bivalo 1500 ljudi. Medtem pa intenzivne ilegalne migracije povzročajo velike težave na evropskem jugu, kjer situacijo še dodatno zapleta Covid-19. 

Posamezne evropske države le s težavo skrivajo, da imajo na področju migracij različne interese, zaradi česar so gospodarsko in politično šibkejše evropske države v čedalje večjih težavah.

Te so namreč na udaru tako zaradi nekontroliranega izseljevanja iz domačih držav, pa tudi zaradi nezmožnosti, da bi zaustavile ilegalno prehajanje meje, zaradi česar se pogosto zatekajo k praksam, zaradi katerih so pozneje na udaru kritik človekoljubnih organizacij.

V Nemčiji še nikoli ni živelo več ljudi z migrantskim poreklom

Trenutna situacija zagotovo ustreza Nemčiji in nekaterim drugim severnim državam, ki si gospodarstva že dolgo ne morejo predstavljati brez te delovne sile. Tako je število ljudi z migrantskim poreklom v Nemčji lani naraslo še za dodatne 2,1 odstotne točke in sedaj znaša 21,2 milijona. (To je bil sicer najpočasnejši prirast po letu 2011.)

Tako ima danes že več kot vsak četrti prebivalec te gospodarsko najuspešnejše države EU migrantske korenine. Kot take se v Nemčiji smatrajo osebe, če je bil vsaj eden od njihovih staršev rojen brez nemškega državljanstva.

Med njimi jih je največ, 7,5 milijona oziroma 35% prebivalcev iz preostalih članic EU. 4,6 milijona ljudi ali 22% vseh prebivalcev z migrantskim poreklom izvira iz Azije. Približno 3,2 milijona (15%) jih je prišlo z Bližnjega vzhoda, malo manj kot 1 milijon priseljencev (5%) pa ima svoje prednike Afriki. Nekaj ​​več kot pol milijona ljudi (3%) je prišlo tudi iz Severne, Srednje in Južne Amerike ter Avstralije.

Največja posamezna skupina, ki predstavlja približno 13% ljudi z migrantskim poreklom, izvira iz Turčije. Sledijo jima skupine iz Poljske in Rusije.

Delež tujcev v Nemčiji bo še naraščal

Petra Bendel, predsednica Strokovnega sveta nemških fundacij za integracijo in migracije (SVR) napoveduje, da bomo temu trendu priča tudi v prihodnosti, ter dodaja, da so migracije ključne za rešitev problema demografskega krčenja prebivalstva. Nemčija ima sicer kljub rahlemu porastu v zadnjih letih vse od konca druge svetovne vojne eno najnižjih stopenj rodnosti na svetu.

Glavoboli na evropskem jugu

Medtem psa aktualne migracije pozvročajo čedalje več težav na evropskem jugu. Tako je v državah osrednjega Balkana in Grčije ujetih več kot sto tisoč ljudi. Največ med njimi v Grčiji. Za nas pa je najpomembnejša država na njihovi poti Bosna in Hercegovina, saj je od tam do slovenske meje zelo blizu. Po podatkih OZN in EU skuša v severno in zahodno Evropo iz BiH prebiti približno 9000 ljudi.

Trenutni podatki za Slovenijo kažejo, da bodo migracije letos vsaj tako intenzivne kot lani, ko so v posameznem mesecu slovenski obmejni organi zadržali tudi več kot 2500 ljudi mesečno.

Med migranti sicer prevladujejo predvsem državljani Maroka, Afganistana in Pakistana. Razmerja v glavnem veljajo za vso zahodnobalkansko pot.

Ker države južnega dela Evropske unije v tem trenutku ne pesti pomanjkanje delovne sile, se med njimi že nekaj časa pojavljajo očitki, da jih severne članice izkoriščajo za uvoz poceni delovne sile, njim pa ostajajo varnostno vprašljivi migranti, ki jih iz različnih razlogov ne morejo poslati nazaj.

Situacijo pa še dodatno zapleta Covid-19. Tako so denimo na Malti ponedeljek v skupini 94 migrantov, ki so jih rešili na morju in prepeljali na kopno zaenkrat odkrili kar 65 okuženih s Covid-19. To je največji izbruh novega koronavirusa na migrantskih poteh v Sredozemlju od 7. marca, ko je bil odkrit prvi primer. O nacionalnosti okuženih ne poročajo, naj bi pa čoln, ki je bil zajet, odplul iz Libije.

Oblasti so seveda morale za vse zajete zagotoviti karanteno. Na Malti takšna reševanja vzbujajo strah, da jim lahko podrejo vse napore, ki so jih naredili za zajezitev okužbe med domačim prebivalstvom.

Novo nelegalno taborišče v Parizu

Dokaz, kako neuspešno se evropske države spopadajo z migrantskimi krizami in kako se  nadzor nad situacijo lahko poslabša izjemno hitro, medtem prihaja iz Francije, kjer je v pariškem predmestju Aubervilliers pod mostom Stains zraslo taborišče s približno 1000 nezakonitimi priseljenci. Njihovo število se hitro še povečuje in bo v naslednjem tednu najverjetneje preseglo 1500 prebivalcev.

Evropa tako še naprej ostaja v začaranem krogu ilegalnih migracij. Medtem ko nekatere evropske države migracijske tokove uporabljajo za svoje gospodarske interese, migracije še naprej izčrpavajo revnejše članice EU, ki so najbolj pod pritiskom ilegalnih migracija. Še vedno pa ni usklajenega delovanje v celotni EU, ki bi situacijo zaradi migrantskih kriz naredila znosnejšo.