Stephen Hawking: človeštvo ima na Zemlji zgolj še 1000 let obstanka
POSLUŠAJ ČLANEK
Človeštvu je na Zemlji preostalo zgolj še 1000 let bivanja in bo moralo za svoje preživetje poiskati druge planete v vesolju, je opozoril slavni astrofizik Stephen Hawking.
Dominantna vrsta bo namreč nadaljevanja z nebrzdanim izčrpavanjem zemeljskih resursov in naš planet s tovrstnim opustošenjem pripeljala do neizogibnega konca, je po poročanju britanskega medija Express Hawking dejal v okviru prestižne debatne skupnosti Oxford Union.
Nov planet za preživetje bo po njegovih besedah potrebno poiskati tudi zaradi eksistencialnih groženj, kot so klimatske spremembe, umetna inteligenca in podobno.
"Čeprav je možnost za globalno katastrofo na Zemlji v posameznem letu relativno nizka, se s časom veča in v roku naslednjih 1.000 do 10.000 let postaja zelo verjetna," je po pisanju Newsweeka dejal teoretski fizik.
"Da tovrstna katastrofa ne bi pomenila konca človeške vrste, bi se do takrat že morali razširiti v vesolje in poiskati nova osončja za življenje."
Na srečanju je med drugim izrazil zadovoljstvo, da je človeštvo prišlo tako blizu razumevanju zakonov, ki vladajo v vesolju in izrazil upanje, da bomo nekoč bili sposobni uporabiti gravitacijske valove za pogled nazaj v srce velikega poka.
"Vendar moramo za prihodnost človeštva nadaljevati s širjenjem v vesolje. Ne verjamem namreč, da bomo brez tega, da zapustimo naš krhek planet, kot vrsta preživeli novih 1000 let."
Dominantna vrsta bo namreč nadaljevanja z nebrzdanim izčrpavanjem zemeljskih resursov in naš planet s tovrstnim opustošenjem pripeljala do neizogibnega konca, je po poročanju britanskega medija Express Hawking dejal v okviru prestižne debatne skupnosti Oxford Union.
Nov planet za preživetje bo po njegovih besedah potrebno poiskati tudi zaradi eksistencialnih groženj, kot so klimatske spremembe, umetna inteligenca in podobno.
"Čeprav je možnost za globalno katastrofo na Zemlji v posameznem letu relativno nizka, se s časom veča in v roku naslednjih 1.000 do 10.000 let postaja zelo verjetna," je po pisanju Newsweeka dejal teoretski fizik.
"Da tovrstna katastrofa ne bi pomenila konca človeške vrste, bi se do takrat že morali razširiti v vesolje in poiskati nova osončja za življenje."
Na srečanju je med drugim izrazil zadovoljstvo, da je človeštvo prišlo tako blizu razumevanju zakonov, ki vladajo v vesolju in izrazil upanje, da bomo nekoč bili sposobni uporabiti gravitacijske valove za pogled nazaj v srce velikega poka.
"Vendar moramo za prihodnost človeštva nadaljevati s širjenjem v vesolje. Ne verjamem namreč, da bomo brez tega, da zapustimo naš krhek planet, kot vrsta preživeli novih 1000 let."
Trenutno najbolj obetajoča destinacija: Proxima Centauri
Čeprav se je vesoljsko nadaljevanje za mnoge najboljše strateške računalniške igre vseh časov, Sid Meier's-ove serije Civilization, imenovano Alpha Centauri, vedno zdelo kot privlačna, a neverjetna fikcija, že nekaj mesecev vemo, da je v njej tudi kanček vizionarstva.
Astronomi so namreč odkrili, da Zemlji najbližji sončni sistem treh zvezd (4,2 svetlobna leta daleč) vsebuje planet, zelo podoben Zemlji, ki kroži okrog rdeče pritlikavke Proxima Centauri v območju zmernih temperatur, kar omogoča tekočo vodo, torej življenje.
Zaradi nizke energije rdeče pritlikavke planet sicer kroži zelo blizu - leto na Proksima B tako traja le 11 dni, obenem pa je ena stran planeta ves čas obrnjena proti zvezdi (kot na primer Luna k Zemlji).
A to še ne pomeni, da tam ne bi bilo mogoče živeti. V geografskem pasu med svetlobo in temo bi bili priča rdeče obarvanim sončnim jutrom ali večerom, ki ne bi nikoli minili.
Čeprav se je vesoljsko nadaljevanje za mnoge najboljše strateške računalniške igre vseh časov, Sid Meier's-ove serije Civilization, imenovano Alpha Centauri, vedno zdelo kot privlačna, a neverjetna fikcija, že nekaj mesecev vemo, da je v njej tudi kanček vizionarstva.
Astronomi so namreč odkrili, da Zemlji najbližji sončni sistem treh zvezd (4,2 svetlobna leta daleč) vsebuje planet, zelo podoben Zemlji, ki kroži okrog rdeče pritlikavke Proxima Centauri v območju zmernih temperatur, kar omogoča tekočo vodo, torej življenje.
Zaradi nizke energije rdeče pritlikavke planet sicer kroži zelo blizu - leto na Proksima B tako traja le 11 dni, obenem pa je ena stran planeta ves čas obrnjena proti zvezdi (kot na primer Luna k Zemlji).
A to še ne pomeni, da tam ne bi bilo mogoče živeti. V geografskem pasu med svetlobo in temo bi bili priča rdeče obarvanim sončnim jutrom ali večerom, ki ne bi nikoli minili.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
1 komentar
Škulj
Trenutno je veliko več neznank, kako priti na drug planet, kot pa rešitev Zemlje. Predvsem pa narediti prerokbo za 1000 let, ko ne vemo kaj bo čez 20 let ???? Če bi to rekel kdo drug bi se mi zdela velika neumnost. Že samo nekaj revolucionarnih izumov reši Zemljo, poceni razsoljevanje vode, učinkovito filtriranje co2 itn.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.