Ste zaskrbljeni, da bi vas ob "izrednem poslabšanju varnostnega okolja" rekrutirali v vojsko?
Obrambne teme, kot že ničkolikokrat, zopet burijo duhove. Tokrat se kopja lomijo glede domnevne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka, ki jo želi sprejeti obrambni minister Matej Tonin. No, tako vsaj pravi večina opozicije in le-tej zvesti mediji, resnica pa je nekoliko drugačna.
Vlada zaradi kadrovskih težav obravnava predlog novele zakona o vojaški dolžnosti, ki deloma spreminja način popolnjevanja Slovenske vojske. Kot sta za portal 24ur povedali strokovnjakinji dr. Maja Garb in dr. Jelena Juvan s Katedre za obramboslovje na FDV, gre večinoma za primerne in utemeljene spremembe, ki širijo bazen potencialnih pripadnikov, ki lahko vstopijo v SV. Predlagano je na primer enotno usposabljanje za vstop v SV, posameznik pa se nato lahko odloči, da se pridruži stalni sestavi ali pogodbeni rezervi; kandidati naj bi za čas usposabljanja prejeli nagrado nad 3.000 evrov.
Do tukaj vse lepo in prav. A predlagana novela zakona vsebuje tudi določilo, po katerem lahko Državni zbor na predlog vlade uvede obvezno služenje vojaškega roka ob "izrednem poslabšanju varnostnega okolja". Večino opozicije je ob tem kar zmrazilo in z njihove strani so prišle v javnost dezinformacije, kako Tonin spet uvaja naborništvo. Nekako smo že vsi slutili žolčno debato o militarizmu in represiji ... a je Levica tokrat bojišče prepustila SD-ju in diskurz je vsaj večinoma ostal na ravni "naborništva".
Tonin se je na to temo v torek zvečer na POP TV tudi soočil s predsednikom Odbora za obrambo Samom Bevkom (SD), ki meni, da uvedba naborništva zahteva širšo razpravo in družbeni konsenz. Na tem mestu bi mu želel sporočiti dvoje: 1.) Nihče NE uvaja obveznega služenja (čeprav je minister to večkrat poudaril, poslanec Bevk tega dejstva do konca soočenja ni ponotranjil), in 2.) varnostne razmere niso stvar družbenega konsenza, pač pa so zunanji dejavnik. To je tako, kot bi rekli, da bomo s konsenzom odločili, ali se je zgodil potres ali ne. Potrebno je slediti dinamiki okolja in se nanjo primerno odzivati.
Pojavljajo se predvsem skrbi v zvezi z dikcijo novele. Kaj točno pomeni "izredno poslabšanje varnostnega okolja"? Kdo je pristojen, da to pojasni? Čeprav minister miri, da bi o takšnih potezah odločal parlament kot najvišja avtoriteta demokracije, opozicijo skrbi, da bi morebiti v prihodnosti "nedemokratična" vlada lahko razglasila izredne razmere in naborništvo dejansko uvedla proti volji ljudstva.
Opozicijo skrbi predvsem, ker "izredno poslabšanje varnostnega okolja" ni ustavna kategorija, in svarijo pred morebitnimi zlorabami. A čeprav ni ustavna, je to realna kategorija, pred katero si politika že desetletja zatiska oči. In zdi se, da to počne vse močneje.
V tej situaciji smo priča podobnim preigravanjem kot v zvezi z aktivacijo 37. a člena: če bi v politiki prevladovala zdrava pamet, bi tako leva kot desna politika sprejemali bolj ali manj enake ukrepe, o "konsenzu" okoli varnostne problematike pa se niti ne bi politiziralo, pač pa bi se odločilo, kot je dobro za državljane, in ne na podlagi ideoloških predsodkov ali osebnih zamer. Lojze Peterle je nekoč rekel, da je zadišalo po slovenski vojski. Trenutno pa žal vse bolj diši po politikantstvu.
Kaj pa bi uvedba naborništva dejansko pomenila (hipotetično)? Dejstvo je, da tudi z naborništvom ne bi rešili problematike SV kar čez noč. Doktrino in celoten ustroj vojske bi morali korenito spremeniti in takšen proces je lahko učinkovit le dolgoročno. Usposobiti bi morali inštruktorje in določiti, kakšen tip vojske hočemo; v katerih enotah bi lahko služili rezervisti? Bi jih usmerili v pehoto, bi enote vseh rodov imele poklicna jedra in bile dopolnjene z rezervisti, kaj in koliko bi prispevali v mednarodne operacije zavezništva ...? Vse te in še mnogo več dilem je nujno razčistiti, preden začnemo korakati v to smer.
Predsednik Odbora za obrambo Bevk je v soočenju izrazil stališče, da so naborniške vojske anahronizem in da ob današnjem hibridnem in kibernetskem bojevanju niso več konkurenčne visokotehnološkim profesionalnim. To v veliki meri drži, a ni vedno tako. Veliko je odvisno od nivoja bojevanja. Slovenija res ne spada med velesile kot ZDA ali Rusija, neprimerljivi smo tudi z drugoligaši, kot sta Francija ali Velika Britanija. Potrebno pa je gledati v dveh smereh: kaj lahko prispevamo h kolektivni obrambi, in kako se lahko branimo sami (na svojem ozemlju, ne z letalonosilkami in medcelinskimi raketami). Nenazadnje še vedno velja, da je gospodar nekega ozemlja tisti, ki ga obvladuje fizično. Peš, torej. In tukaj, na tej zadnji liniji obrambe, je princip "oboroženega državljana", kot se je izrazil Bevk (čeprav bi šlo v Sloveniji za nekaj drugega), zelo učinkovit.
Obstaja sicer mnogo modelov, po katerih bi se lahko zgledovali, na primer norveški, kjer na usposabljanje sprejmejo le približno polovico kandidatov (obveznikov), švedski, kjer obstaja splošna državljanska dolžnost, tudi za ženske, itd. Vprašanje pa je, kako bi družba to sprejela. Pisali smo že o krhkosti mladih, ki se niso zmožni odzivati na stres, in tega je v vojski vedno dovolj. Bi jih vojaška izkušnja utrdila ali bi jih uničila?
Načeloma velja, da so "vojaške" družbe močnejše, odpornejše. Menim, da smo se Slovenci sposobni vrniti mednje. Ob pravi vzgoji lahko spet postanemo močni. In vse kaže, da minister Tonin hoče položiti temelje za močno vojsko in bolj varno družbo.
Vlada zaradi kadrovskih težav obravnava predlog novele zakona o vojaški dolžnosti, ki deloma spreminja način popolnjevanja Slovenske vojske. Kot sta za portal 24ur povedali strokovnjakinji dr. Maja Garb in dr. Jelena Juvan s Katedre za obramboslovje na FDV, gre večinoma za primerne in utemeljene spremembe, ki širijo bazen potencialnih pripadnikov, ki lahko vstopijo v SV. Predlagano je na primer enotno usposabljanje za vstop v SV, posameznik pa se nato lahko odloči, da se pridruži stalni sestavi ali pogodbeni rezervi; kandidati naj bi za čas usposabljanja prejeli nagrado nad 3.000 evrov.
Do tukaj vse lepo in prav. A predlagana novela zakona vsebuje tudi določilo, po katerem lahko Državni zbor na predlog vlade uvede obvezno služenje vojaškega roka ob "izrednem poslabšanju varnostnega okolja". Večino opozicije je ob tem kar zmrazilo in z njihove strani so prišle v javnost dezinformacije, kako Tonin spet uvaja naborništvo. Nekako smo že vsi slutili žolčno debato o militarizmu in represiji ... a je Levica tokrat bojišče prepustila SD-ju in diskurz je vsaj večinoma ostal na ravni "naborništva".
Posnetek komentarja Roka Freliha je na voljo na koncu prispevka.
Tonin se je na to temo v torek zvečer na POP TV tudi soočil s predsednikom Odbora za obrambo Samom Bevkom (SD), ki meni, da uvedba naborništva zahteva širšo razpravo in družbeni konsenz. Na tem mestu bi mu želel sporočiti dvoje: 1.) Nihče NE uvaja obveznega služenja (čeprav je minister to večkrat poudaril, poslanec Bevk tega dejstva do konca soočenja ni ponotranjil), in 2.) varnostne razmere niso stvar družbenega konsenza, pač pa so zunanji dejavnik. To je tako, kot bi rekli, da bomo s konsenzom odločili, ali se je zgodil potres ali ne. Potrebno je slediti dinamiki okolja in se nanjo primerno odzivati.
Pojavljajo se predvsem skrbi v zvezi z dikcijo novele. Kaj točno pomeni "izredno poslabšanje varnostnega okolja"? Kdo je pristojen, da to pojasni? Čeprav minister miri, da bi o takšnih potezah odločal parlament kot najvišja avtoriteta demokracije, opozicijo skrbi, da bi morebiti v prihodnosti "nedemokratična" vlada lahko razglasila izredne razmere in naborništvo dejansko uvedla proti volji ljudstva.
Opozicijo skrbi predvsem, ker "izredno poslabšanje varnostnega okolja" ni ustavna kategorija, in svarijo pred morebitnimi zlorabami. A čeprav ni ustavna, je to realna kategorija, pred katero si politika že desetletja zatiska oči. In zdi se, da to počne vse močneje.
V tej situaciji smo priča podobnim preigravanjem kot v zvezi z aktivacijo 37. a člena: če bi v politiki prevladovala zdrava pamet, bi tako leva kot desna politika sprejemali bolj ali manj enake ukrepe, o "konsenzu" okoli varnostne problematike pa se niti ne bi politiziralo, pač pa bi se odločilo, kot je dobro za državljane, in ne na podlagi ideoloških predsodkov ali osebnih zamer. Lojze Peterle je nekoč rekel, da je zadišalo po slovenski vojski. Trenutno pa žal vse bolj diši po politikantstvu.
Priča smo podobnim preigravanjem kot v zvezi z aktivacijo 37. a člena: če bi v politiki prevladovala zdrava pamet, bi tako leva kot desna politika sprejemali bolj ali manj enake ukrepe, o "konsenzu" okoli varnostne problematike pa se niti ne bi politiziralo
Kaj pa bi uvedba naborništva dejansko pomenila (hipotetično)? Dejstvo je, da tudi z naborništvom ne bi rešili problematike SV kar čez noč. Doktrino in celoten ustroj vojske bi morali korenito spremeniti in takšen proces je lahko učinkovit le dolgoročno. Usposobiti bi morali inštruktorje in določiti, kakšen tip vojske hočemo; v katerih enotah bi lahko služili rezervisti? Bi jih usmerili v pehoto, bi enote vseh rodov imele poklicna jedra in bile dopolnjene z rezervisti, kaj in koliko bi prispevali v mednarodne operacije zavezništva ...? Vse te in še mnogo več dilem je nujno razčistiti, preden začnemo korakati v to smer.
Predsednik Odbora za obrambo Bevk je v soočenju izrazil stališče, da so naborniške vojske anahronizem in da ob današnjem hibridnem in kibernetskem bojevanju niso več konkurenčne visokotehnološkim profesionalnim. To v veliki meri drži, a ni vedno tako. Veliko je odvisno od nivoja bojevanja. Slovenija res ne spada med velesile kot ZDA ali Rusija, neprimerljivi smo tudi z drugoligaši, kot sta Francija ali Velika Britanija. Potrebno pa je gledati v dveh smereh: kaj lahko prispevamo h kolektivni obrambi, in kako se lahko branimo sami (na svojem ozemlju, ne z letalonosilkami in medcelinskimi raketami). Nenazadnje še vedno velja, da je gospodar nekega ozemlja tisti, ki ga obvladuje fizično. Peš, torej. In tukaj, na tej zadnji liniji obrambe, je princip "oboroženega državljana", kot se je izrazil Bevk (čeprav bi šlo v Sloveniji za nekaj drugega), zelo učinkovit.
Obstaja sicer mnogo modelov, po katerih bi se lahko zgledovali, na primer norveški, kjer na usposabljanje sprejmejo le približno polovico kandidatov (obveznikov), švedski, kjer obstaja splošna državljanska dolžnost, tudi za ženske, itd. Vprašanje pa je, kako bi družba to sprejela. Pisali smo že o krhkosti mladih, ki se niso zmožni odzivati na stres, in tega je v vojski vedno dovolj. Bi jih vojaška izkušnja utrdila ali bi jih uničila?
Načeloma velja, da so "vojaške" družbe močnejše, odpornejše. Menim, da smo se Slovenci sposobni vrniti mednje. Ob pravi vzgoji lahko spet postanemo močni. In vse kaže, da minister Tonin hoče položiti temelje za močno vojsko in bolj varno družbo.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
MAR
21
Okronana - Ptuj
19:00 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Vroča tema o razmerah v Katoliški cerkvi: Kje je 1.480.156 katoličanov?
13. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
4 komentarjev
Alojzij Pezdir
Leva opozicija (z Levico in SD na čelu) na vse načine in nenehoma onemogoča učinkovito pomoč enot Slovenske vojske obmejni Policiji na najbolj izpostavljeni južni meji v Beli krajini, na Notranjskem in na Primorskem. Potem pa se ta ista opozicija javno zgraža in "toči krokodilje solze" nad napovedjo notranjega ministra, da bo skušal poskrbeti za nujne operativne okrepitve obmejne Policije s prostovoljnimi policijskimi enotami iz prijateljskih oz. zavezniških držav.
Leva opozicija (z Levico in SD na čelu) na vse načine in nenehoma onemogoča tehnično in kadrovsko modernizacijo ter optimalizacijo Slovenske vojske, ki že vrsto let zapored prejema porazno negativno oceno za morebitno delovanje v posebnih razmerah vojne ogroženosti. Obenem RS kot polnopravna članica evro-atlantskega obrambnega zavezništva Nato komaj polovično izpolnjuje prostovoljno sprejeto mednarodno zavezo, da bo za lastno obrambno pripravljenost namenjala mednarodno dogovorjena 2 odstotka letnega državnega proračuna.
In ko pristojni minister za obrambo ter Vlada RS ob nevzdržni parlamentarni blokadi leve opozicije iščeta alternativne možnosti, leva opozicija pod vodstvom Levice in SD vztrajno že v kali zatira tudi vsakršne alternativne pobude ter z nezaslišano demagogijo in populistično retoriko vsiljuje ustavno sporne referendume o ključnih obrambno-varnostnih vprašanjih države ter sproža nove in nove zadrževalne procesne spore pred Ustavnim sodiščem RS.
Nedržavotvorni "mesečniki" Levice in ostale stranke opozicijske četverice "kulcev" z nenehnim sistematičnim in načrtnim oviranjem in sabotiranjem obrambnih priprav ter prizadevanj Slovenske vojske in Policije objektivno sistematično in zlonamerno delujejo proti suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski nedotakljivosti RS ter proti javnemu redu in miru ter proti varnosti osebne integritete in osebnega premoženja v RS.
Vsak si lahko sam poišče odgovor, ali to vztrajno in sistemsko sabotiranje izvajajo opozicijske stranke "bande štirih" (Šarca, Fajonove, Mesca, Bratuškove) po lastni vesti, ali v interesu ter na račun/stroške katere od tujih držav, tujih globalnih velesil, ali celo tujih kapitalskih/medijskih omrežij.
Kraševka
Zelo na mestu je vprašanje - Ali Levica sama s svojo glavo negira Samostojno Slovenijo in njeno obrambo, ali pa SD, ZL, LMŠ in SAB, celo delajo to za interes TUJIH držav? Verjetno bo varjanta, da delajo po naručilo Tujcev. Saj se poslužujejo tudi TUJINE, da bi jim pomagala doma zdrušiti vlado, če ta ni IZKLJUČNO Leva. Tako nedržavotvorne Levice, nima nobena druga EVROPSKA država.
Kraševka
VARNOS DRŽAVE, je za vse državljane zelo pomembna. Temu lahko nasprotujejo le ljudje, ki države ne spoštujejo.
Čudno pa je, da SD, ki ji Bevk pripada, tako časti Tita in njegovo ARMIJO, ki je bila ena najmočnejših v Evropi. Zakaj Slovenija ne bi smela imeti vsaj minimalne obrambe?
Stara Avstrija, mislim, da je imela poleg redne vojske ( sestavljena iz polkov-po nacionalni sestavi), tudi BRAMBOVCE-Domobrance, ki so bili bolj lokalna obramba, ki je ščitila teritorij in prebivalce, pred vdorom NEPRIDIPRAVOV.
Sicer pa Tonin pravilno razmišlja, če bi uvedel NABORNIŠTVO, ki bi MLADENIČE malo bolj UTRDILO. Kajti danes se opaža, da so se moški (ker se je opustilo vojaščino in druge moške poklice) pomehkužili.
Nekateri se sedaj REKREIRAJO v Fitnes - centrih, kjer celo plačujejo za tamkajšnjo vadbo, ki jim okrepi telo.
Naborništvo bi prav tako TELESNO in PSIHIČNO okrepilo mladeniče. Mladeniči bi bili celo plačani. To bi koristilo njim in domovini.
Telo bi se okrepilo in možje bi bili to, kot so bili naši dedje, očetje, možje. Sedaj pa jih hočejo nekatere šole POŽENŠČITI, kar kaže primer "Filo-faksa", kjer se nazivajo z ONA.
Bravo Tonin!
slovenc sm
Samo komentar na vprašanje ali bo vojaško služenje mlade uničilo ali jih utrdilo glede na to, da so vedno bolj ''razneženi''. Vsak človek se odzove, če je predstavljen na izziv. Tisti, ki se bodo utrdili, bodo tudi v življenju dali več od sebe, ker bodo spoznali, da lahko premagajo tudi težje ovire. Za tiste, ki pa ji bo ''uničilo'', pa ne bo spprememb. Rekli bodo, da je služenje brez veze in neumnost. Tudi v življenju ne bodo kaj pametnega naredili razen, če jih ne bo utrdila neka druga življenska izkušnja.
Če povzamem. Vojaško služenje bo imelo samo pozitiven vpliv, če gledamo kot celoto.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.