Ste tudi vi včeraj spekli purana in danes tekate po trgovinah? Tako vam trgovci zrežirajo vaše "praznike"
POSLUŠAJ ČLANEK
Včeraj so Američani praznovali zahvalni dan. Lep in vsebinsko bogat praznik, ko se ob polni mizi spominjajo časa prvih priseljencev in izražajo hvaležnost za obilje, ki jim je naklonjeno.
Čeprav ta praznik nima nobene konkretne povezave z našo kulturo in čeprav tudi sami poznamo zahvalno nedeljo, se zahvalni dan v zadnjih letih vse bolj uveljavlja tudi pri nas. S tem na načelni ravni ne bi bilo prav nič narobe, če to ne bi bila pogruntavščina spretnih trgovcev.
Potrošništvo nas tako dohiteva tudi na področju praznikov in običajev. Poizkuša se infiltrirati tako v domače kot nam tudi uvoziti nove. Vsem pa je skupno, da je treba, če jih želiš spodobno praznovati, seči v denarnico.
Tako je treba na Halloween kupiti kostume, dekoracijo, sladkarije. Na zahvalni dan bogato obložiti mizo, da puran ne bo osamljen. Bodoči mamici na Babyshower prinesti darila in poskrbeti za dekoracijo…
Kako so nam trgovci zrežirali praznike, najbolje vidimo ravno na božiču. Po trgovinah, stojnicah in vsiljivo okrašenih mestih lovimo vsaj malo božičnega razpoloženja. Presenetljivo je videti, da se da posneti množico nadvse ljubkih filmov, pesmi, do potankosti dodelati vsak božični detajl, dekoracijo, kulinariko, garderobo, vzdušje… ne da bi tudi za trenutek pomislili na Tistega, zaradi katerega Božič sploh je.
Kako je mogoče tako velik del človeštva zaslepiti, mu podtakniti debelega rdečega moža s cenenimi darili in resničnega slavljenca postaviti pred vrata? Ali vsaj nekam v kot ali globoko pod jelko. Kdaj smo se ljudje v zahodni civilizaciji nehali veseliti in praznovati rojstvo Tistega, ki temu svetu prinaša mir in skrbeti za okraske in darila?
Pokaži ljub€€€z€€€n…
Naslednji primer do skrajnosti skomercializiranega praznika je Valentinovo. Trgovci in mediji nam z vseh strani šepetajo na uho, da moraš na ta dan seči v denarnico in svojemu izbrancu ali izbranki materialno izkazati svojo ljubezen. Če spremljajmo medije in filme, dobimo vtis, da je biti samski na valentinovo prava tragedija.
Ali je res? Ni. Tragedija je prisilno tavati po trgovinah in mrzlično iskati primerno darilo. Če pa želimo na poseben dan posebni osebi pokazal svojo ljubezen, imamo Slovenci odlično alternativo. Gregorjevo ali dan ko se ptički ženijo. Podarjajo se pogačice. Sestavine: moka, sol, sladkor, mleko, kvas… Spremljevalna pesem: Ne bodi kot drugi!
https://www.youtube.com/watch?v=Cuu1irXZqsE
Zadnja leta k nam uspešno uvažajo tudi tako imenovani Black Friday. Še pred nekaj leti smo besedno zvezo »črni petek« lahko slišali samo v zvezi s črno kroniko, če se je na kak petek zgodilo še kaj posebej tragičnega. Danes je to oznaka za petek po zahvalnem dnevu, torej današnji petek, ko se začnejo predbožični popusti. V primerjavi z množicami Američanov, ki se v trgovinah tepejo za znižane artikle, smo Slovenci videti zelo kulturni. Ali pa so popusti premajhni? Verjemimo prvo in ohranimo nivo!
Kot imamo v trgovinah gore umetne in nezdrave hrane ter kupe cenenih izdelkov, izdelanih daleč nekje na vzhodu… tako imamo, vzporedno s tem, tudi uvožene praznike in običaje. In to ima za naše psihično zdravje, podoben učinek kot nezdrava prehrana ali cenena roba. Prazne pušča tako naše denarnice kot tudi naša srca.
Zagotovo ste zasledili, da je zdaj v trendu jesti, kupovati, oblačiti, negovati se bio, eko, domače, »fair trade«, vračanje h koreninam… Zbiramo stara semena, iščemo stare recepte, lokalno proizvodnjo, kupujemo domače (sicer so se temu že prilagodili tudi trgovci, ki nam sedaj poizkušajo vsako stvar, ki je bila zapakirana v Sloveniji prodati pod sloganom domače). V modi je minimalizem, vrtičkanje, če ne gre drugje, vsaj na balkonu, prosta reja kokoši…
Ta trend je, čeprav gre včasih samo za modno muho, pozitiven. Kaže na to, da ljudje še nismo izgubili sposobnosti razmišljanja. In da so naše korenine še zdrave!
Bi bil morda tudi čas, da se vrnemo k naravnemu, ekološkemu, domačemu… tudi na področju praznikov? Kajti tudi tukaj se je v zadnjih desetletjih pojavilo veliko poceni navlake.
Ni vse globalno in novo slabo. Tudi ni vse staro dobro. Pomembno pa je, da razmišljamo in ne zavržemo zaklada, ki ga imamo in ga ne nadomestimo s plastiko zavito v bleščeč papir.
Čeprav ta praznik nima nobene konkretne povezave z našo kulturo in čeprav tudi sami poznamo zahvalno nedeljo, se zahvalni dan v zadnjih letih vse bolj uveljavlja tudi pri nas. S tem na načelni ravni ne bi bilo prav nič narobe, če to ne bi bila pogruntavščina spretnih trgovcev.
Potrošništvo nas tako dohiteva tudi na področju praznikov in običajev. Poizkuša se infiltrirati tako v domače kot nam tudi uvoziti nove. Vsem pa je skupno, da je treba, če jih želiš spodobno praznovati, seči v denarnico.
Tako je treba na Halloween kupiti kostume, dekoracijo, sladkarije. Na zahvalni dan bogato obložiti mizo, da puran ne bo osamljen. Bodoči mamici na Babyshower prinesti darila in poskrbeti za dekoracijo…
Božično razpolož€€€€ni…
Kako so nam trgovci zrežirali praznike, najbolje vidimo ravno na božiču. Po trgovinah, stojnicah in vsiljivo okrašenih mestih lovimo vsaj malo božičnega razpoloženja. Presenetljivo je videti, da se da posneti množico nadvse ljubkih filmov, pesmi, do potankosti dodelati vsak božični detajl, dekoracijo, kulinariko, garderobo, vzdušje… ne da bi tudi za trenutek pomislili na Tistega, zaradi katerega Božič sploh je.
Kako je mogoče tako velik del človeštva zaslepiti, mu podtakniti debelega rdečega moža s cenenimi darili in resničnega slavljenca postaviti pred vrata? Ali vsaj nekam v kot ali globoko pod jelko. Kdaj smo se ljudje v zahodni civilizaciji nehali veseliti in praznovati rojstvo Tistega, ki temu svetu prinaša mir in skrbeti za okraske in darila?
Pokaži ljub€€€z€€€n…
Naslednji primer do skrajnosti skomercializiranega praznika je Valentinovo. Trgovci in mediji nam z vseh strani šepetajo na uho, da moraš na ta dan seči v denarnico in svojemu izbrancu ali izbranki materialno izkazati svojo ljubezen. Če spremljajmo medije in filme, dobimo vtis, da je biti samski na valentinovo prava tragedija.
Ali je res? Ni. Tragedija je prisilno tavati po trgovinah in mrzlično iskati primerno darilo. Če pa želimo na poseben dan posebni osebi pokazal svojo ljubezen, imamo Slovenci odlično alternativo. Gregorjevo ali dan ko se ptički ženijo. Podarjajo se pogačice. Sestavine: moka, sol, sladkor, mleko, kvas… Spremljevalna pesem: Ne bodi kot drugi!
https://www.youtube.com/watch?v=Cuu1irXZqsE
Zadnja leta k nam uspešno uvažajo tudi tako imenovani Black Friday. Še pred nekaj leti smo besedno zvezo »črni petek« lahko slišali samo v zvezi s črno kroniko, če se je na kak petek zgodilo še kaj posebej tragičnega. Danes je to oznaka za petek po zahvalnem dnevu, torej današnji petek, ko se začnejo predbožični popusti. V primerjavi z množicami Američanov, ki se v trgovinah tepejo za znižane artikle, smo Slovenci videti zelo kulturni. Ali pa so popusti premajhni? Verjemimo prvo in ohranimo nivo!
Kot imamo v trgovinah gore umetne in nezdrave hrane ter kupe cenenih izdelkov, izdelanih daleč nekje na vzhodu… tako imamo, vzporedno s tem, tudi uvožene praznike in običaje. In to ima za naše psihično zdravje, podoben učinek kot nezdrava prehrana ali cenena roba. Prazne pušča tako naše denarnice kot tudi naša srca.
Novi trendi in vračanje h koreninam...
Zagotovo ste zasledili, da je zdaj v trendu jesti, kupovati, oblačiti, negovati se bio, eko, domače, »fair trade«, vračanje h koreninam… Zbiramo stara semena, iščemo stare recepte, lokalno proizvodnjo, kupujemo domače (sicer so se temu že prilagodili tudi trgovci, ki nam sedaj poizkušajo vsako stvar, ki je bila zapakirana v Sloveniji prodati pod sloganom domače). V modi je minimalizem, vrtičkanje, če ne gre drugje, vsaj na balkonu, prosta reja kokoši…
Ta trend je, čeprav gre včasih samo za modno muho, pozitiven. Kaže na to, da ljudje še nismo izgubili sposobnosti razmišljanja. In da so naše korenine še zdrave!
Bi bil morda tudi čas, da se vrnemo k naravnemu, ekološkemu, domačemu… tudi na področju praznikov? Kajti tudi tukaj se je v zadnjih desetletjih pojavilo veliko poceni navlake.
Ni vse globalno in novo slabo. Tudi ni vse staro dobro. Pomembno pa je, da razmišljamo in ne zavržemo zaklada, ki ga imamo in ga ne nadomestimo s plastiko zavito v bleščeč papir.
Povezani članki
Zadnje objave
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
3 komentarjev
debela_berta
V Jugi teh bedarij ni bilo... :)
mozetic22.mm
Če želiš z ljudmi manipulirati, jih prepričaj, da morajo letati iz trgovine v trgovino, loviti ugodnosti in popuste. Tako nimajo časa razmišljati, niti spremljati, kaj jim delajo politiki. Za to je dovoljeno uvažati tudi razne kapitalistične navade in običaje. Tudi ameriške. Domače je seveda slabo, nacionalistićno, homofobno... Da smo Slovenci take "mone" bi rekli Primorci, je res žalostno. Dobro, da šarec dviga plače uradnikom in regres penzionistom in da imamo manjšinjsko vlado z levico v opoziciji, ki pa bo z dekreti zagotovila boljše plače neuradnikom, s prispevkom migrantov. Upajmo, da se ne bliža črni petek, ki bo prinesel popuste na plače, penzije, socialne pomoči, otroškw dodatke...
pozdrav
Zato pa so Američani tako predebeli, ker jedo puranje bedre, ki so trikrat večje od piščančjih. Zaslužkarska podjetja in trgovine vedo kaj ponuditi, da Američani čim več pojedo in s te zapravijo. Zdravje pa jim je deveta skrb.
Podobno so ljudje sužnji zaslužkarjev, ko gre za kulturo in šport.
Na vse načine se ukinja brezplačna kultura in šport in uvaja kulturna in športna industrija.
Z kulturo so značilni veliki koncerti na prostem, kjer se ne sodeluje s petjem in plesom, ampak le s pijačo.
Za šport pa je značilna profesionalna skrajnost, tako v fizičnem kot zaslužkarskem pogledu. Slednje le za peščico.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.