Ste tudi vi, ne da se zavedate, ujetnik sodobnega resničnostnega šova?

Avatar
3

Večina Slovencev in Slovenk verjetno pozna besedo, ki je zapisana v naslovu in ob tem ko jo prebere, dobi asociacije na razne šove, ki so potekali v Sloveniji po televiziji od Big Brotherja, Kmetije, zvezde plešejo itd.

Pri tem ne gre spregledati oz. zanemariti same besede „šov”. Beseda ima seveda lahko več pomenov, v glavnem pa si jo navadni ljudje predstavljajo kot nekaj, kar ne prikazuje dejanskega oz. realnega dogajanja, ampak nekaj kar je močno napihnjeno in je ravno nasprotno od dejanskega dogajanja. Nekaj, kar se dogaja na televiziji ali pa na odru in ima z realnim življenjem bore malo skupnega.

Posnetek komentarja gostujočega avtorja je na voljo na koncu prispevka.

Kot sem zapisal v prejšnjem stavku, se je vse skupaj začelo na odru, potem je to preskočilo na televizijo, nadalje na internet, posledično pa tudi na družabna omrežja. Zlasti pri slednjih se bom ustavil in poskušal v nadaljevanju obrazložiti, kako je to mišljeno v kontekstu.

A preden preidem na to, še par besed o politiki. Ta se konstantno spreminja in je v nenehnem gibanju, tako, kot pač vse stvari v življenju. Ker smo v letu gospodovem 2020 in je svet v digitalni dobi, kjer informacije potekajo s svetlobno hitrostjo, se je morala politika sama temu tudi prilagoditi.

S tem, ko so politiki prešli na direktno komuniciranje na družabnih omrežjih, so močno oslabili medije, ki so doslej imeli „monopol nad resnico“. A tako kot so vse stvari v življenju v nenehnem gibanju in spreminjanju, se je tudi scena na družabnih omrežjih močno spremenila. Vzrok je v tem, da smo v dobi, kjer je informacij bistveno preveč, kot pa premalo. Posledica tega je, da mora informacija, ki je posredovana, biti čim bolj udarna, da pusti na prejemniku vtis oz. da jo le-ti sploh opazijo. Dolgočasni in neštetokrat prežvečeni stavki na ljudeh pač ne pustijo močnega vtisa in gredo gladko mimo njih.

Poleg naštetega je stvar šla še v smer, da se informacije posredujejo čim večkrat na dan. Zelo nazorno se to vidi na Twitterju, kjer razni politika twittajo po 10 in večkrat dnevno. Debatam se potem pridružijo še razni analitiki, novinarji in povsem navadni ljudje, ki debatirajo bodisi med seboj, bodisi s politiki.

Stranski učinek tega dogajanja je, da ljudje, ki so preveč vpeti v ta resničnostni šov, izgubljajo občutek za realnost, kar pa je seveda izjemno slabo.

Ker pa smo ljudje le ljudje iz mesa in krvi, smo tisti, ki smo pri tem udeleženi, vso stvar vzeli resno in kot nekaj, kar je vsakdanje in brez česar ne moremo. Vsak človek pa ima dobre in slabe lastnosti.

Navezal bi se na začetek tega zapisa. Vsa ta scena na družabnih omrežjih, predvsem na Twitterju spominja namreč na resničnostni šov v stilu Big Brotherja (kjer so ljudi zaprli v določeno stavbo in jih snemali 24 ur dnevno, zvečer pa pokazali vrhunce dogajanja), le da se to ne dogaja po televiziji in slikovno, pač pa na Twitterju in Facebooku ter besedno.

Razlika je le v tem, da tukaj sodeluje večje število ljudi. Ujeti v to navidezno resničnost pri ljudeh prihajajo na dan tako slabe kot dobre lastnosti. Saj veste enkrat smo jezni, drugič veseli, tretjič žalostni, četrtič srečni, itd. Tako kot je pač to v vsakdanjem življenju.

Enako se je dogajalo tudi v Big Brotherju, kjer se je pač videlo „vsega in svašta“. Zato se ne gre tudi čuditi, da v raznih debatah izgubijo živce ljudje, od katerih si to ne bi nikoli mislil in uporabljajo besednjak, za katerega bi zanje dejal, da je nemogoče, da ga uporabljajo v javnosti (od uglednih akademikov, profesorjev, novinarjev….) tako pač je, saj so vendarle le ljudje.

Stranski učinek tega dogajanja je, da ljudje, ki so preveč vpeti v ta resničnostni šov, izgubljajo občutek za realnost, kar pa je seveda izjemno slabo. Tako se ne gre čuditi, da nekateri govorijo o diktaturi v Sloveniji, medtem ko ljudje na ulicah protestirajo s transparenti Smrt Janšizmu, svoboda vsem. Ja kakšna diktatura pa je to sedaj?

Kako se rešiti te zanke, v kateri se nekateri nahajajo, je seveda sila preprosto. Zapustiti je treba ta reality show in se vrniti v pravo resničnost. To pa se naredi preprosto tako, da se zmanjša prisotnost na družabnih omrežjih ali pa se jih povsem zapusti. Odvisno seveda od vsakega posameznika, koliko je le-ta sposoben.

Gostujoči avtor je Nejc Črešnik

Doniraj

3 KOMENTARJI

  1. Kljub temu, da bom bil kregan bom izjavil: ne znam si predstavljati IQ ljudi, ki prenesejo gledanje kmetije, big brother-ja in ostalega sranja, ki ga predvaja POP.

  2. Ne boš bil kregan, nasprotno, pohvaljen! Ti gledalci so tudi volivci. Je kaj čudnega, če v politiki gledajo “kmetijo”!? In izberejo zmagovalca po svojem okusu.
    Dostikrat mi ljudje rečejo: Vsak ima svoj okus! Res je! Tudi če si brez okusa, imaš “okus”.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime