Ste pravkar naročili poceni robo s Kitajske? Ladja, ki vam jo pripelje, dela okolju veliko škodo

Jernej Kurinčič
14
Vir foto: govbanknotes.wordpress.com

Stara ljudstva so bila prepričana, da v globinah svetovnih morja živijo ogromne pošasti, ki v enem zamahu potopijo ladjo ali pogoltnejo čoln z mornarji vred. Na nenavaden način se ta napoved uresničuje, saj so ljudje sami izdelali svojevrstne pošasti. A je ravno obratno kot v pravljicah morskih volkov – tako ne ogroža narava človeka, pač pa človek ogroža naravo.

V času, ko zahteve po varovanju okolja postajajo vse bolj popularen del tudi aktivističnih gibanj mladih, je zavedanje, koliko naše potrošniško lagodje prispeva k ravno tem onesnaževanju okolja, na zelo nizkem nivoju. Poceni roba, tehnični izdelki, obleke, avtomobili in vse ostalo, kar naročamo in nam čezoceanke pripeljejo s Kitajske, k onesnaževanju okolja prispeva znaten delež. 

Ko smo kot otroci risali ladje, so morale imeti najmanj tri dimnike, in nad njimi se je vila perjanica črnega dima. V tem se otroška domišljija nič ne moti – a se pač ne zaveda mračne razsežnosti te podobe. Šokanten je podatek, da samo petnajst največjih svetovnih tovornih ladij tako onesnažuje okolje kot vsi avtomobili na svetu skupaj, kar trdi priznani strokovnjak za pomorsko politiko in profesor z Delawera, dr. James Corbett. In velikih ladij pač ni samo petnajst. Svetovni ladijski promet ima skupni izpust toplogrednih plinov primerljiv z deležem celotne Nemčije. In stanje se še poslabšuje.

Če je na drugih področjih okoljska zavest že globoko spremenila družbo, se na tem področju pozna le malo. Kopenski promet in proizvodnja sta podvržena mnogim okoljskim normam in to se očitno pozna. A ladijski promet je druga zgodba. Sploh ker je najbolj problematičen mednarodni promet – tam so predpisi bolj ohlapni in ni jasne oblasti, ki bi jih uveljavljala in sankcionirala.

Zvijače velikih ladijskih prevoznikov so mnogovrstne, vsaj kdo se verjetno spomni, kako so bile tako nekdaj vse večje svetovne ladje registrirane v Liberiji. Oziranje na okolje se vedno prevede v manjši dobiček, in tega si v zaostrenem konkurenčnem boju morskega transporta pač nihče ne želi. Verjetno še največ lahko naredijo države, kjer so glavna ciljna pristanišča. A spet bi to verjetno pač pomenilo, da bi se najbolj umazane ladje zgolj preusmerile drugam. Samo skupna okoljska zaveza panoge lahko resnično prinese kakšne spremembe.

Kako onesnažujejo ladje

Trditev o okoljski problematičnosti morskega prometa utegne zveneti pretirano in skrajno. A razsežnosti ladijskega onesnaževanja je mnogo, naštejmo glavne:

gorivo – Ena velika ladja porabi toliko kot večja termoelektrarna – in onesnažuje bistveno bolj. A poraba goriva na tono na kilometer je na ladji v primerjavi z drugim transportom nizka. Je pa razlika zanemarljiva zaradi obsega tovrstnega prometa.  In ta še vztrajno narašča. Ladje za pogon pogosto uporabljajo najslabše možno gorivo, t.i. “bunker fuel”, ki je težki ostanek pri predelavi nafte. Ladje poganjajo ogromni dizelski agregati in ti zaradi svoje zasnove lahko “kurijo” tako rekoč katerokoli gorljivo tekočino. Baje da tako tudi roma v rezervoarje na ladjah vse vrste gnusob: prežgano olje iz kuhinje, razredčila barv, maziva strojev … samo da je čim ceneje. Z ustreznimi ukrepi bi lahko tudi tako neprimerno gorivo imelo dokaj čiste izpuste, a to bi dvignilo ceno vzdrževanja in nakupa. Tako ladijski motorji pogosto tečejo z zelo nizkim izkoristkom in izpuščajo v zrak ogromno trdnih delcev.

V ladijskem gorivu je kar 50 – krat več žvepla kot v avtomobilskem bencinu! Ogromno je tudi trdnih delcev (črn ladijski dim) in dušikovih oksidov – vse tisto, kar je okoljska zakonodaja na kopnem že močno omejila. Tudi obstoječe ladje bi lahko torej samo z rabo čistejše nafte in z namestitvijo ustrezne filtracije že precej spremenile položaj. Za več učinka pa bi bile potrebne bolj korenite spremembe. Manjše ladje tako preskušajo cel kup alternativnih rešitev, od baterijskega pogona, preko motorjev na vodik do sončne energije. Ali celo vetra – s posebnim zmajem ladja Beluga Skysails tudi do 20 odstotkov pogonske moči pridobi na ta način. Gospodarska kriza, ki je povzročila rast cen goriva, je prispevala k eni okoljsko bolj vplivnih rešitev, “slow steamingu”. To pomeni, da ladje ne plujejo pri najvišji hitrosti.

Za občutek: to pomeni za eno plovbo čez Atlantik 2,5 milijona dolarjev prihranka pri gorivu. Ni posebej brihtna ugotovitev pravzaprav, vsak šofer ve, da avto pije nesorazmerno veliko pri 160 km/h, in zato raje pelje 110 – ali pa nekje vmes. Ladja je zaradi svoje velikosti idealen poligon za preskušanje alternativnih pogonskih metod –  nanjo je možno spraviti mašinerijo, ki zaradi tehničnih ozirov (še) ni primerna za manjša vozila, recimo avtomobile. Zanimivo je, da kot pogonske metode nihče ne omenja jedrskega pogona, pa čeprav je za vojaške ladje že dolgo v uporabi.

balastne vode – na prvi pogled izgleda zadeva zanemarljiva in čista. Ko (in kolikor) ladje niso naložene, za optimalno plovnost napolnijo posebne rezervoarje z morsko vodo. Ko je ne potrebujejo, jo izpraznijo. A vpliv na okolje je katastrofalen! Po eni strani se tako prenaša močno onesnažena voda iz prometnih pristanišč v manj prometne predele. Največja težava pa je, da se tako prenesejo organizmi v okolje, v katerega ne spadajo, in lahko tam povzročijo veliko razdejanje: širijo se bolezni, prenašajo se invazivne vrste, izumirajo ekosistemi …

izlivi gorivaStalno se dogaja, da pride do izlivov goriva v morje. Spomnimo se slik posledic, ki jih ima to za okolje. Škodo lahko (delno) odpravimo le z dragim in dolgotrajnim čiščenjem.

“kanalizacija” – Verjetno nihče ne misli, da ladje vodo iz stranišč in pomivalnih korit prečrpavajo na kopno v čistilne naprave. Predpisi zahtevajo, da fekalij in dugih odpadnih vod ne izpuščajo v pristaniščih, zato pač počakajo, da so na odprtem morju in rezervarje izpraznijo tam. Pravzaprav bi si predstavljali, da bi morala imeti večja ladja že svojo čistilno napravo. Podobno velja tudi za trdne odpadke, ki nastanejo na ladji – pogosto romajo v vodo namesto v pristaniška odlagališča.

Ladje so tudi znaten vir zvočnega onesnaževanja in “povozijo” kar nekaj morskih živali.

Verjetno bomo odkrili vsaj nekaj tehničnih rešitev, ki bodo lahko omilile ogromno ekološko rano, ki jo zadaja ladijski transport. Kot ključni ukrep pa se spet izkaže predvsem trajnostna sprememba miselnosti – zmanjševanje globalnega transporta. Evro, ki ga prihranimo z nakupom s Kitajske namesto iz Evrope, utegnemo zelo kmalu odplačati z visokimi obrestmi – račun bo izstavil naš planet.

Zato si je želeti, da bi naši otroci risali ladje brez dima in dimnikov. Predvsem pa moramo paziti, da bodo, kot mi, še risali morje z modro barvo. Ne z rjavo.

14 KOMENTARJI

  1. Joj ste sitni s tem onesnaževanjem okolja. Na vsakem koraku se dobi kdo, ki se čuti poklican in “misijonari” ljudem okrog sebe o onesnaževanju. Ljudje kar tekmujejo, kdo bo bolj “pobožen” in kdo jih bo več spreobrnil in prepričal.
    Pri vsaki stvari mora biti zdrava mera, tudi pri onesnaževanju in razpravljanju o tem, razprave so že daleč presegle mero dobrega okusa.

  2. Za taljenje ledenikov je krivo sonce. Sonce je navito na maximum, ker Bog hoče, da se stopita ledena pola. Razlog: Bog je jezen, ker smo s svojo podporo džihadu omogočili vzpon preganjalcev katolikov. Mislite, da se Bog strinja z ubijanjem v imenu Boga in z našo podporo klavcem kristjanov? Ne Bog se s tem ne more strinjati in zato imamo povsem zmedeno vreme in bomo zdajle doživeli eno hladno fronto.

    • Ko ni sonca je zadnje čase bolj mrzlo, kot je bilo mrzlo prejšnje čase v enakem letnem času. Raka imamo pa zaradi umetnih hormonov iz plastenk in kontracepcijskih tablet. Splav, kajenje, stres, in umetnih hormoni povzročajo raka. V rekah ribe spreminjajo spol zaradi umetnih hormonov. Tako pri nas kot tudi v ZDA in na Kitajskem. Zakaj pa mislite, da so Evropski moški že skoraj vsi neplodni. Bomo uvozili hlapce?

    • Največji škodljivci so neuka željni posamezniki, ki jih je dan danes večina. Pa še glede kristjanov! Največ kristjanov so pobili kristjani. Muslimani so jih toliko kot imaš črnega za nohti.

  3. Da človek obremenjuje okolje, to vemo vsi! Pa ste se pripravljeni vrniti v zemljanke? Odložiti udobje, se odreči gretju, elektriki, mobijem, avtomobilu…
    Samo govoričiti o okolju, pa hkrati piti vodo iz plastenke, jemati v trgovini pvc vrečico, odmetavati smeti in jih ne ustrezno sortirati…
    Dajte no, prvo se zazrite v sebe in bodite pošteni, kaj ste VI pripravljeni narediti za okolje!?

    Kakšen vpliv ima kupec na to, katera ladja iz Kitajske pripelje naročeno blago? Za vse to obstajajo ustrezne službe, ki bi naj kontrolirale tovorni promet. Saj se le-ta ni začel leta 2019 – kje ste pa bili prej, okoljevarstveniki?

    • Mislim, da ste precej zgrešili namen članka.
      1. Nihče ne pričakuje, da se bomo odrekli vsemu ugodju in spet postali nabiralci. Se pa s tehnologijami, ki so nam že zdaj na voljo, pa jih del sveta ne uporablja, ker se jim ne da ukvrajati z “malenkostmi” kot je onesnaževanje okolja, da precej izboljšati stanje brez življenja na drevesih.
      2. Da bi se zazrli vase in premislili, kako lahko kot potrošniki nekaj naredimo, pa saj ravno to je namen takih člankov! Da nas spodbudijo k temu, čeprav nam itak ni všeč in bi rajši še naprej malo mižali, hkrati pa brez posledic uživali. Ampak kako dolgo še? Do kam pa moramo iti? Glej točko 1.
      3. Kupec ima vpliv tako, da telefon namesto prek aliexpresa kupi v trgovini. Je dražji, ampak vsaj nek del te višje cene gre za kritje stroškov nadzorovanega in urejenega transporta.
      Pa nisem zagrizen okoljevarstvenik, in ekstremisti v tem oziru gredo tudi meni na živce. Če pa lahko, tako kot sami predlagate, ne kupujem vode iz plastenk, kupujem sadje v svojo vrečko iz blaga, sortiram smeti itn, pa lahko naredim že zelo veliko. In več kot nas to naredi, večji vpliv imamo. Najlažje se je samo sklicevati na multinacionalke.

  4. Zelo dober prispevek,
    To bi moral prebrati tudi večni šolski sindikalist Štrukelj in spraviti UČENCE in DIJAKE na ŠTRAJK, tako kot je to storil “baje na iniciativo 16-letne deklice” iz Skandinavije.
    Velik problem je tudi, ker so v Evropi zaprli veliko TOVARN in selili industrijo v Azijo. Tam tovarne nimajo takih predpisov, kot pri nas. In tako prvo onesnažujejo okolje AZIJSKE tovarne, nato še PREVOZNIKI, ko izdelke spet dovažajo v EVROPO.

    Te probleme moramo PISMENO poslati “16 letni deklici”, Le razmislimo: “Kdo se skriva za njo”? Občutek imam, da levica, ki skuša spraviti mladino v svoj okvir, s tem, ko jih odtegne od pouka v mestne parke.
    Mladim je to všeč, dejstev pa jim ne predstavijo.

    • Seveda ga, ampak so izpusti zaradi čistejšega goriva precej manjši. Zakurite doma bencin in prežgano motorno olje in si sami poglejte, kateri od njiju gori z manj dima.

  5. Mmik….
    Kaj KITAJSKE ladje, ki v Jadranskem morju plovejo – PRED VAŠ PRAG ne prinesejo onesnaženega zraka?
    Sicer pa tudi AZIJSKE TOVARNE, s svojimi (drzgačna zakonodaja kot v EU) izpusti in zračnimi tokovi to prinesejo, na prag Evrope in naših domov – tudi vašega, nekaj ONESNAŽENJA.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime