Stavkajoči: vzgojo in izobraževanje je iz 19. potrebno popeljati v 21. stoletje. Odzivi s Twitterja: večina stavkajočih bo spet volila isto vlado

Veronika Snoj
13

    Danes je 37 tisoč, dobra polovica vseh zaposlenih v vzgoji izobraževanju, s stavko zahtevalo višje plače za svoje delo. 

    Čeprav Sindikat vzgoje in izobraževanja SVIZ navaja, da je na protest v Ljubljano prišlo 20 tisoč stavkajočih, jih je po realnih ocenah večina stavkala na delovnem mestu.

    Kljub vsemu se je zbrane na kongresnem trgu glasno slišalo, predvsem pa vodilne sindikaliste, ki so z mikrofonom v roki razvnemali zbrano množico.

    Nas pa so predvsem zanimala razmišljanja navadnih ljudi – stavkajočih delavcev v v vzgoji in izobraževanju. Vprašali smo jih, kaj v slovenskem sistemu vzgoje in izobraževanja moti njih, ali bi delali tudi v zasebnem šolstvu in zakaj sploh so člani sindikata.

    V drugem delu članka smo zbrali tudi nekaj zanimivih, predvsem kritičnih odzivov na stavko s Twitterja. 

    Od zaposlitvene varnosti do popustov v toplicah

    Zakaj sploh biti v sindikatu, nas je najprej zanimalo.

    “Sindikat ostaja edina, vsaj načeloma institucija, ki skrbi zato, da kapital popolnoma ne prevzame vse oblasti v življenju posameznika,” nam je na vprašanje odgovoril učitelj petja Samo. 

    “V sindikatu imamo zagotovljeno neko varnost. Podpiramo ga, ker se bori za naše plače,” je dejala vzgojiteljica Metka.

    “Imamo ugodnosti pri določenih zadevah, recimo za obisk toplic, pri izobraževanju, na voljo je brezplačne pravno svetovanje, druženje, pa tudi bori se za nas,” na isto vprašanje odgovarja učiteljica Marta, ki dela v podaljšanem bivanju in ob tem uči še glasbo in likovno vzgojo.

    Sistematična marginalizacija ključnega poklica prihodnosti naroda

    In kaj so največje težave, ki pestijo vzgojo in izobraževanje?

    “Popolnoma nefleksibilen način dela in način gledanja na izobraževanje,” izpostavlja učitelj petja Samo. Prepričan je, da slovenski model izobraževanja izhaja iz popolnoma zastarelih principov in se ne premika naprej.

    “Žal se danes na stavki premalo oziroma popolnoma nič ne govori o tem, kaj je največji sistemski problem, se pravi to, da je treba šolstvo peljati naprej v 21. stoletje, čeprav je še vedno v 19.”

    Kot drugo največjo težavo vidi, da se poklic, delavcev v vzgoji in izobraževanju sistematično marginalizira, njegova pomembnost pa degradira, čeprav je eden izmed glavnih poklicev, ki določa, kaj bo z državo oziroma z nacijo v prihodnje.

    Za razliko od njega vzgojiteljica iz vrtca Metka ključni problem slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja vidi v prenizkih plačah in neenakomerni razporeditvi plačnih razredov. Po njenem bi morali biti bolj podrobno sestavljeni tudi program in porazdelitev nalog.

    Učiteljica Marta pa največji problem vidi v tem, da država po šolah neenakomerno porazdeljuje pripomočke, kot so računalniki. Obenem pa meni, da pred otroke prezgodaj postavljajo preveč zahtev: “Zahteve s strani sistema izobraževanja so prevelike. S šestimi leti so še vedno otroci, potrebujejo več igre.”

    Elitizem zasebnih šol?

    Sogovornike smo tudi vprašali, ali bi bili pripravljeni delati tudi v zasebnem šolstvu, in pod kakšnimi pogoji.

    “Ne bi imel nobene težave s tem, ker se mi zdi, ali je šola zasebna ali državna, ne igra pravzaprav nobene vloge,” je na vprašanje odgovoril Samo. “Vloga, ki je bistvena, je, kako šola pristopa k temu, kar je njeno poslanstvo, in na kakšen način izvaja svoje programe.” 

    “Ne bi delala v zasebni šoli,” po drugi strani pravi učiteljica Marta. “Verjetno bi imela več pripomočkov za učenje, ampak ne bi delala, ker menim, da bi v zasebno šolo prihajali določeni otroci iz določene kaste. Jaz imam raje raznolikost.”

    Odzivi s Twitterja

    Praktično vse spletne ankete, ki smo jih zasledili, pa tudi večinski odzivi ljudi na družabnih omrežjih kažejo na to, da Slovenci na splošno stavke javnega sektorja ne podpirajo.

    Zbrali smo nekaj bolj tehtnih kritičnih odzivov s Twitterja

    Današnje stanje v šolstvu je v mnogočem dediščina dolgoletnega ministrovanja člana LDS dr. Slavka Gabra

    Proti komu pravzaprav protestirajo?

    Ob stavkah javnega sektorja se ponavadi smeji žičničarjem

    Danes so stavkali. Sledi 14 dni šolskih počitnic, potem pa bodo spet stavkali …

    Pogled nestavkajočega javnega uslužbenca:

    Print Friendly, PDF & Email
    DELI

    KOMENTARJI: 13

    1. Glavni mediji so že takoj po napovedanem stavkovnem valu namenjali temu valu nenvadno veliko pozornost. Zdaj, ko je stavka v zamahu, pa je v glavnih medijihz prva tema. Zato sem prišel do sklepa, da so se za ta stavkovni val sindikalisti domenili z vlado. Skratka, tele stavke so en velik nateg.

    2. V oči mi je padlo kar nekaj izjav. Tale je neverjetna. Ona ima rada raznolikost ?? Ali res ? Ne bi učila v zasebni šoli
      ” ker bi v zasebno šolo prihajali določeni otroci iz določene kaste. Jaz imam raje raznolikost.”
      Največja in najmočnejša kasta je kasta komunjar !!
      In ta množica jih bo zopet volila ???

    3. SVIZ misli, da več migrantov v Sloveniji pomeni višje plače in bolšje delovne pogoje za učitelje. Zato bodo volili Šarca, ki bo umaknil ograjo z meje in migrante spustil v Slovenijo, Kurz bo pa postavil na svojo mejo zid. Kaj se bo potem zgodilo? Se bodo delovni pogoji učiteljev izboljšali, ko bodo imeli v razredu otroke na papirju stare 12 let (v resnici pa 21)?
      To je islam in ti ne spoštujejo učiteljic.

    4. Nekateri morajo garati za VSAKDANJI KRUH.. Nekateri pa mislim, da so “pijanji od belega kruha” Eden takih je ŠTRUKELJ. On največ dela, ko nič ne dela – oziroma ŠTRAJKA. Štrajk je njegovo DOBRO PLAČANO DELO.

      Kot sindikalist kaj naredi Štrikelj, da bi pomagal tudi neposrednim proizvajalcem in kmetom – namreč od njihovih davkov živi javni sektor. Če bi KMETJE štrajkali – ne bi bilo ne pšenice in tudi ne belega kruha za ŠTRUKLJA.

    5. Moje izkušnje iz šole so večinoma slabe. Izrazito pozitivno pa odstopajo CIRIUS, zasebne šole in posamezniki v državnih šolah. Vsem tem en velik HVALA. Njihov pristop do dela, ustvarjalnosti, kritičnega razmišljanja je vreden posnemanja.
      Hvala tudi vsem tistim, ki ste kljub stavki omogočili, da so naši otroci kljub temu prišli v šolo. Vam je jasna beseda odgovornost. Veste, da moramo drugi delati tudi za vaše plače. Uporabljate svojo lastno pamet in veste, da se da ”štrajkati” tudi tako, da uporabniki nismo prizadeti.

      • Ja, ja. Opravilno sposobni so si svojo sposobnost priborili z ustrahovanjem skozi 45 let režima, ki je stal na hektolitrih krvi sto in sto tisočev nedolžnih po vsej Jugi. Latentni strah še danes straši po Sloveniji.

      • Živijo lele. Lepo, da se spet oglasiš.
        Moram reči, da imaš deloma prav. Zakaj deloma? Ker če ima leva struja politično, sodno in medijsko oblast, potem je težko konkurenci priti bližje. Drugače je pa res, da bi na desni pričakoval malo več akcije, prilagodljivosti, idej, ipd. Če je zmagal Trump v ZDA, lahko tudi desnica v Sloveniji.
        Bi pa od tebe enkrat pričakoval še kako resno debato o problemih v Sloveniji in realno sliko levice, ki jo zagovarjaš. Namreč takšne nesposobnosti, laganja, sprenevedanja, nespoštovanja zakonov ipd. do sedaj še nismo videli. In kot levičarja bi te moralo zelo skrbeti, kako bodo v prihodnosti živeli naši otroci, ki bodo podedovali take temelje. Tukaj ne gre več za politično tekmovanje, tukaj gre za najedanje moralnih, pravnih in ekonomskih temeljev države. In hladiti si vest z očitanjem nesposobnosti konkurence je sizifovo delo tudi za vas.

    Komentiraj