Stavka: idealen trenutek za ožemanje državne blagajne (foto)

Na protestu stavkajočih v javnem sektorju pred vladno palačo danes ni manjkalo velikih in zvenečih besed o mačehovski državi in uporu zatiranih množic, ki se trdo borijo za svoje pravice.

Kaj stavkajoči delavci zahtevajo, zakaj so šli na ulico in kaj menijo o razmerju med javnim in zasebnim, tokrat na Domovini v posebnem prispevku s terena.

Kdo vse stavka

Danes je splošno stavko organizirala skupina 16 sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek. Med drugim so stavkali cariniki, veterinarji, člani Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti, diplomati, farmacevti, Visokošolski sindikat, novinarji, socialni delavci, sindikati v zdravstvu Pergam, KNSS Neodvisnost, sindikat Ministrstva za obrambo itd.

Še nekaj drugih sindikatov (npr. sindikat poklicnega gasilstva in sindikat plačne skupine J) pa se je gornjim pridružilo na osrednjem protestu pred vladno palačo ob simbolični uri pet čez dvanajsto. Po besedah Jakoba Počivavška je stavkalo okoli 30 tisoč javnih uslužbencev, od katerih se jih je nekaj tisoč zbralo na protestnem shodu. Nanj so v skupinah odšli izpred UKC Ljubljana, Univerze in Doma sindikatov.

Zahteve stavkajočih in odgovor vlade

Sindikati namreč trdijo, da je vlada z odpravo anomalij pri nekaterih skupinah (predvsem zdravnikih) pokazala, da ima dvojna merila, ter da so preostala plačna nesorazmerja nepravična.

Moti jih tudi, da še niso povsem sproščeni varčevalni ukrepi, predvsem znani ZUJF iz časa 2. Janševe vlade ter krizno znižanje vseh plač za 8 %. Za zaposlene do 26. plačnega razreda zahtevajo dvig za 2 plačna razreda, višje na plačni lestvici pa za 3 do 4, saj v tem delu še niso odpravljali plačnih anomalij.

Vlada trdi, da je stavka neupravičena, sindikalne zahteve pa nerealne - minister za javno upravo Boris Koprivnikar jih je denimo ocenil na okoli milijardo evrov. Ob tem opozarja, da se je masa za plače v javnem sektorju v zadnjih dveh letih povečala za več kot 10 %, povprečna plača pa se dvignila za 7 ter da plače v javnem sektorju že četrto leto zapored rastejo hitreje kot v zasebnem sektorju. Velik očitek z vladne strani je tudi v nepripravljenosti nekaterih sindikatov oz. skupin le-teh za enotna, skupna pogajanja.

Kaj smo lahko slišali na shodu pred vlado

Protestni shod se je začel z internacionalo, neformalno himno delavskega gibanja, ter skozi recitacijo Kosovelovih verzov nadaljeval z visokoletečimi besedami o boju zatiranih, ponižanih in razžaljenih, ki bodo nekoč vstali in se uprli bogatim elitam.

Zbrane je nato najprej nagovoril Josef Krejbych, sekretar Evropske federacije javnih uslužbencev za zahodni Balkan, ki je izrazil podporo stavki in povedal, da po koncu krize ni več nobenega razloga za varčevanje. Kot primer je navedel domačo Češko, kjer naj bi se plače javnih uslužbencev nedavno zvišale za 10-15 %.

Nato je za mikrofon stopila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. Vlada po njeno pošilja sporočilo, da denar za bogate ima, za druge pa ne. Svoj nastop, v katerem je za upravičena označila tudi pričakovanja po višjih plačah v zasebnem sektorju, je sklenila z besedami "Vrniti je treba, kar se je vzelo. Včeraj smo prosili, danes zahtevamo, jutri bomo vzeli!".

Nastopila je tudi Ana Jakopič, sekretarka Sindikata državnih organov in namestnica vodje koordinacije stavkovnih odborov: "Obljubljali so, da bomo z varčevanjem lahko pozneje imeli boljše življenje. Ali ga imate? Vlada vaših 8 % daje elitam!"

[gallery_media_slugs=stavka1.jpg,stavka3.jpg,stavka4.jpg,stavka5.jpg,stavka6.jpg,stavka7.jpg,stavka8.jpg,stavka9.jpg,stavka10.jpg,stavka11.jpg,stavka12.jpg,stavka13.jpg,stavka14.jpg,stavka2.jpg]

Izjave udeležencev

Na Domovini smo zbrali nekaj izjav udeležencev protestnega shoda:


»Zelo sem zadovoljen z današnjo udeležbo, iz visokošolstva jih je prišlo trikrat več od pričakovanega,« nam je dejal Gorazd Kovačič, predsednik Sindikata Univerze v Ljubljani, ki nam je tudi zaupal, da so prenizke plače postale težava tudi na Univerzi. »Najboljših kadrov preprosto ni več možno dobiti, ker jim v zasebnem sektorju ponujajo tudi dvakrat višje plače,« nam je dejal.

»Stavkamo zato, ker je v tem času nastopa kriza do sedaj so se delovni pogoji v naši dejavnosti tako poslabšali, da je postalo nemogoče karkoli opravljati,« nam je dejal Perica Radonjić, predsednik Sindikata centrov za socialno delo Since 07. »Plače v socialnem varstvu so najnižje v celotnem javnem sektorju. Za predstavo, strokovni delavec z univerzitetno izobrazbo 7/2 je na začetku svoje poklicne poti v 30. plačnem razredu, to je plača nekaj čez 900 evrov.«

»Umetno se ustvarja razkol med javnim in zasebnim sektorjem, ker delimo popolnoma isto usodo,« je še dodal Radonjić. »V času krize smo oboji plačali svoj davek: v zasebnem sektorju se je drastično zmanjšalo število zaposlenih, v javnem sektorju pa višina plač.«

Kot državni/javni uslužbenec danes ne bom stavkal, saj se ne strinjam s sindikalnimi zahtevami, ker se mi zdijo pretirane, škodljive in politično motivirane pred #volitve2018. Hvala vsem državljanom, ki zagotavljate sredstva za mojo plačo. Trudim se biti vam na voljo ? #stavka pic.twitter.com/PLd9kIalEE

— Mario Plešej (@MarioPlesej) January 24, 2018

Sploh ne bi bilo treba stavk, če bi vrnili davkoplačevalski denar ukraden za dokapitalizacije bank, provizije iz irangete, denar od žilnih opornic!

— Marija Podobnik (@PodobnikMar) January 24, 2018

stavka.....poberte denar, saj si ga zasluzite, samo vedite, da slovenija ne dela dost profita, da bi to pokrila, oni od svojega ne bodo dali, tko je blo in bo....vsak mesec si sposojajo denar in to bodo placevali nasi otroci, SUZNJI

— janez wolhar (@JWolhar) January 24, 2018

Meni se zdi, da nekateri ves čas stavkajo na delovnih mestih

— Sašo Ornik (@jinaver) January 24, 2018