Stanovanjska politika v Evropski zvezi. Je res problem v lastniških nepremičninah?

Stanovanjska politika članic Evropske unije je izredno pisan sistem. EU namreč nima glede tega praktično nobenih pristojnosti. Skrb za področje je popolnoma prepuščena državam članicam, ki imajo do tega področja povsem različne pristope. Ti so po eni strani posledica zgodovinskih tradicij, zlasti v vzhodni Evropi pa tudi političnih sprememb v devetdesetih.

S tem področjem se ukvarja tudi statistični urad Eurostat. Trenutno so na njegovih straneh dostopni podatki za leto 2017.


Večina prebivalstva v EU živi v lastniških stanovanjih. Ta delež je bil leta 2017 največji v Romuniji 96,8 %, najnižji pa v Nemčiji 51,4 %.

Približno 15 % prebivalcev EU je živelo v prenaseljenih stanovanjih, delež je bil najvišji v Romuniji 47 %. Zaradi hude stanovanjske prikrajšanosti je trpelo 4 % prebivalcev EU.

Velika razlika med članicami EU je bila tudi pri obremenitvi prebivalcev s stroški najema stanovanja. Eurostat kot najvišji dopustni prag navaja 40 % razpoložljivih dohodkov. Ta prag presega kar 84 % Grkov. Povprečje EU je znašalo 28 %.

Slovenija po podatkih še najbolj izstopa po visokem deležu neprofitnih stanovanj, kjer je prva v EU in izredno skromni ponudbi novogradenj na stanovanjskem trgu. Pomembna specifika slovenskega trga pa je tudi dvotretjinski delež stanovanjskih hiš med bivališči.

Kje živimo Evropejci

Leta 2017 je 41,9 % prebivalcev EU živelo v stanovanjih (flat), 24 % v dvojčkih in 33,6 % pa v samostojnih hišah. Delež sicer močno varira od države do države. Delež ljudi, ki živijo v stanovanju, je bil najvišji v Latviji (66,4 %), Španiji (66,1 %), Estoniji  (61,8 %) in Grčiji (60 %).

V samostojnih hišah so ljudje najpogosteje živeli na Hrvaškem (70,7 %) in pri nas v Sloveniji (65,2 %), sledita Romunija (64,7 %) in Madžarska (63,8 %). Visok delež ljudi, ki živijo v dvojčkih, pa je zlasti značilen za Združeno kraljestvo (60,4 %), Nizozemsko (58,7 %) in Irsko (51,7 %).

Stanovanjska razmerja

V letu 2017 je 26,5 % evropske populacije živelo v stanovanju, obremenjenem s posojilom ali hipoteko, medtem ko jih je 42,2 % posedovalo stanovanje brez dolgov, vezanih nanj. Skupaj je torej v lastniških stanovanjih živelo 69,3 % Evropejcev.

Preostali so živeli v najetih stanovanjih, ta so večinoma, v 20 % plačevali po tržni, v 10,7 % pa po subvencionirani ceni, oziroma zanj niso plačevali.

Delež ljudi, ki živijo v lastnih stanovanjih po Evropi močno niha. Najnižji je bil leta 2017 v Nemčiji 51,4 %, najvišji pa v Romuniji 96,8 %. Države, kjer se je največji delež stanovanj oddal po tržnih cenah so Nemčija, Danska in Švedska.

Eurostat izpostavlja, da delež stanovanj z neprofitno najemnino nikjer ni presegel 20 %. A za nas je zanimivo, da je statistični delež med vsemi državami najvišji prav v Sloveniji, skoraj 20 %.

Cenovna dostopnost stanovanj

So stanovanja tako v primerjavi s prihodki draga tako za najem kot nakup? Razlike med članicami EU so bile resnično zelo velike. Obstajajo številne države, pri katerih le majhen delež prebivalstva živi v stanovanjih, katerih stroški presegajo 40 % razpoložljivih dohodkov. To velja zlasti za Malto (1,4 %) in Ciper (3,1 %). Povsem drugačno je stanje v Grčiji, kjer je bilo v takšnem stanovanju leta 2017 kar 40,5 % populacije. Velik delež je bil tudi v Bolgariji (20,7 %), Nemčiji (15,8 %) in na Danskem (15 %).

V Sloveniji je bil ta ta delež 5,7 %, kar je ugodno. So pa bili v velikih težavah tisti, ki so svoja stanovanja iskali na odprtem trgu. Tu jih ima težave kar 29 %. Toda to je težava celotne EU, delež je namreč v povprečju znašal 28 %.

Zgovorni so tudi podatki o stanovanjski prikrajšanosti. Na Irskem, Cipru in na Finskem je tako rekoč ne poznajo in znaša okrog 1 %. V Sloveniji malo pod 5 %, kar je približno odstotek več od povprečja EU. Glede na to, da je v Sloveniji delež neprofitnih stanovanj najvišji med vsemi, kaže na precejšnje probleme na trgu najemnih stanovanj. Iz prakse je znana zlasti težava, da živijo v neprofitnih stanovanjih ljudje tudi po tem, ko se jim je premoženjsko stanje bistveno popravilo.

Pomanjkanje novogradenj

V primerjavi s preostalimi članicami EU je v Sloveniji najbolj problematično stanje na področju novogradenj. Manj se jih na trgu znajde le še na Danskem. Veliko pomanjkanje novogradenj neizbežno vodi v višanje vseh cen nepremičnin, sploh v mestih, ki so mikavna za priseljevanje. Šolski primer takšnega trga je prav Ljubljana, medtem ko težav s previsokimi cenami v okoliških mestih z zadostnim številom novogradenj (Trebnje, Grosuplje) ni.