Stanovanja v Ljubljani, na Obali in še kje le še za premožne?

Blaž Čermelj
11

Kljub epidemiji covida-19 rast na slovenskem nepremičninskem trgu ne kaže znakov upehanja. Cene rabljenih stanovanj se tako že približujejo višini 3.000 evrov na kvadratni meter, cene novih stanovanj v elitnih soseskah pa se lahko povzpnejo vse do 6.000 evrov na kvadratni meter.

Takšni zneski pomenijo, da nakup stanovanja za Slovenca s povprečno plačo, vsaj v Ljubljani in okolici ter na Obali, postaja misija nemogoče.

Kljub trenutno zaostrenim gospodarskim razmeram cene stanovanj v slovenskih mestih ne kažejo nobenega upada. Prav nasprotno, cene nepremičnin se v zadnjem obdobju le še dražijo in po zadnjih podatkih podjetja Capital Genetics že dosegajo ceno 2.000 evrov na kvadratni meter.

Cene rabljenih stanovanj, Slovenija, 1. polletje 2018 – 1. polletje 2020 Vir:GURS

Najvišje cene so v Ljubljani, kjer moramo za nakup rabljenega stanovanja pripraviti najmanj 2.900 evrov na kvadratni meter. Navidezno ugodnejši nakupi pa se hitro končajo z obsežno obnovo, ki stane nekje od 500 do 1.000 evrov na kvadratni meter.

Cene nepremičnin ostajajo visoke tudi na Obali, kjer pa se v zadnjem času vendarle umirjajo. Veliko ugodnejše cene od povprečja lahko najdemo v Celju in Mariboru, medtem ko so v Kranju močno povezane z dogajanjem v osrednji Sloveniji.

Rast cen v največjih slovenskih mestih. Vir: GURS

Rasti nakupnih cen sledijo tudi cene najemnih stanovanj, kjer je potrebno za kvadratni meter garsonjere znotraj ljubljanskega avtocestnega obroča odšteti več kot 15 evrov na kvadratni meter. Povedano drugače, za najem garsonjere boste morali odšteti najmanj 330, pa vse do 500 evrov na mesec in več. K temu morate seveda prišteti še stroške, ki znašajo nekje od 80 do 150 evrov na stanovanje.

Cene Ljubljanskih garsonjer znotraj AC obroča. Vir: Bolha.com

Mnogo ugodnejše cene najema, tudi za tretjino nižje, sicer lahko najdemo na vzhodnem delu Slovenije.

Gradimo le še draga stanovanja

Vzrokov za takšen položaj je sicer več. Kritiki večinoma izpostavljajo, da se državi po razprodaji državnih stanovanj ni več ljubilo ukvarjati z nepremičninskim trgom, ki je v tem času šel svojo pot. Zaradi dragih zemljišč in zapletenih predpisov se je ta večinoma usmeril v gradnjo najdražjih stanovanj, ki so pokrila vse stroške gradnje.

Potrebe po cenejših stanovanjih niso pokrile niti investicije stanovanjskih skladov. Strokovnjaki ocenjujejo, da v državi danes tako primanjkuje približno 10.000 najemnih stanovanj, republiški in ljubljanski stanovanjski sklad pa v prihodnjih sedmih letih napovedujeta izgradnjo zgolj 4.500 novih enot.

Ne nepomemben razlog za rast cen stanovanj leži tudi v situaciji na finančnih trgih. Ta je preplavljen s poceni denarjem, ki ga investitorji selijo v delnice, nepremičnine, plemenite kovine in celo kriptovalute.

Za nakup potrebujete visoko plačo

Se bomo morali v Sloveniji poslej sprijazniti s tem, da bodo stanovanja v mestih namenjena le še premožnim, preostali pa se bodo na delo morali voziti iz oddaljenejših in cenovno dostopnejših krajev?

Kot kažejo izračuni nepremičninskih svetovalcev, je nakup stanovanja za nekoga s povprečno plačo postal misija nemogoče, saj mu pobere prevelik del dohodka.

Povprečen Ljubljančan bi moral tako za obrok kredita za 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje mesečno nameniti kar 610 evrov, medtem ko bi mu jih banka odobrila zgolj 535.

Situacija se sicer nekoliko izboljša, če stanovanje kupujeta dve osebi, vendar bi si lahko štiričlanska družina z dvema plačama v skupni višini 2.800 evrov 100 kvadratnih metrov veliko stanovanje kupila zgolj, če to ne bi presegalo cene 2.400 evrov na kvadratni meter.

Koliko kvadratov si lahko privoščimo pri različnih cenah in različni višini plače. Vir: Capiral Genetics
Naraščanju cen stanovanj ni videti konca

Čeprav so optimisti upali, da bo upad kratkoročnih oddajanj (na portalu Airbnb se je število oglaševanih stanovanj v primerjavi s poletjem 2019 zmanjšalo za polovico) znižal cene nepremičnin, se dogaja ravno nasprotno.

Cene (pa tudi najemnine) še vedno naraščajo in so v Sloveniji že presegle višino 2.000 evrov na kvadratni meter rabljenega stanovanja, v Ljubljani pa še za tretjino več, kar pomeni, da so za tretjino dražja kot leta 2015.

Povsem jasno je, da rešitve ne bo prineslo niti napovedanih 4.500 novih najemnih stanovanj. Slovenija potrebuje predpise in pogoje za obsežnejšo in cenejšo stanovanjsko gradnjo, predvsem zasebnih investitorjev, ki se tega področja močno izogibajo.

11 KOMENTARJI

  1. Niso stanovanja draga, nepremičninarji dvigajo ceno in pa prodajalci! Posebej tisti, ki so kupili stanovanja po Jazbinškovem zakonu. Res pa je, da visoko ceno doseže tudi lokacija!

    Material za stanovanje v Lenartu ali Kopru ima enako ceno!

  2. Stanovanjski sklad samo še povečuje cenovne anomalije. Na koncu bo Ljubljana mesto za bogataše in socialce, srednji razred pa bo popolnoma izrinjen. Absurd je, da se socialna stanovanja gradijo v Ljubljani, ki je znotraj obvoznice glede na cene zemljišč, luksuzna lokacija. Absurd je, da srednji razred z davki plačuje socialna stanovanja v Ljubljani, medtem ko si sami komaj privoščijo nakup stanovanja. Na koncu socialci živijo v novo zgrajenem stanovanju v Ljubljani, slovenski srednji razred pa odplačuje neko staro luknjo na periferiji. Norost.

    Pa še to: socialna stanovanja gredo večinoma priseljencem. To so rezultati razpisa za neprofitna stanovanja:

    https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/21.8.-18.-JAVNI-RAZPIS-ZA-DODELITEV-NEPROFITNIH-STANOVANJ-V-NAJEM-SEZNAM-UPRAVICENCEV.pdf

    Prvih deset na listi: Kahrić Elvis, Jovaničević Goran, Kopčič Tadeja, Hodžić Rasema, Kurtić Kristijan, Trboča Nataša, Denac Nina, Kasumović Mirsad, Matić Lilijana, Krdžalić Sabina.

    Stanovanjski skladi so največja socialistična anomalija. Argument, da obstajajo tudi na zahodu, tega ne spremeni. Gre za rop pri belem dnevu.

    Začasni moratorij na migracije v Slovenijo bi krepko pripomogel tudi k reševanju stanovanjskega problema. Mladi bi imeli več možnosti za delo. Plače v nizko plačanih sektorjih bi se dvignile. To bi omogočilo, da te finančno ranljive skupine lažje financirajo lastno stanovanje. Zaradi dviga plač teh skupin in zaradi manj priseljencev, ki na srednji rok poberejo ogromno socialne podpore, bi lahko davčno razbremenili srednji razred.

    Dobro za delavski razred, dobro za srednji razred in dobro za mlade!

    Toda migracije so sveta krava, ki se je nihče ne upa pritakniti.

    • Gospod Končar, točno tako.
      V DZ je že bila seja, ki se je dotaknila priseljencev in njihovih sleparij. Res pa je, da se brez podpore občinarjev, res da ne vseh, tega ni dalo.
      Če ne bomo pazili, bomo čez 40 let mi manjšina, seveda, s pravico do dela, da bomo lahko nahranili večno lačna in priseljenska usteca levičarjev!

    • To je res absurd, da mora srednji razred plačevati SOCIALNA STANOVANJA v Ljubljani.

      In kdo dobi socialna stanovanja?
      Ta ki nima službe.
      Ta, ki ima tudi vrtec brezplačen.
      Šolska kosila brezplačna.
      Dobiva nadomestilo za brezposelnost.

      Če vse to seštejemo, so taki SOCIALCI – mnogo BOLJŠE plačani za nedelo, kot povprečni delavec, ki si plačo zasluži z delom. Vse druge stroške pa krije iz lastnega žepa.

  3. Še ena priložnost za to vlado, da sprejme zakon, ki bo omogočal res stanovanja za mlade. Ker zdaj imamo saocialna stanovanja na eni strani in na drugi strani stanovanja za bogataše. Za tiste, ki pa so srednji razred, pa ni na voljo nič. Razen da se zakreditirajo do vratu in životarijo iz dneva v dan.

    • Vidiš, pa tolikokrat vsak pred volitvami gobca o stanovanjih za mlade, vsakdo medeno obljublja vse to, zgodi se pa nič. Vedno nič. Kot za avtoceste, železnice, domove za tastare, bolnice, šole in kar je pomembnega za naš vsakdan.

      Kdor to naredi, bo cenjen med državljani. To bi mi radi, ne pa neko levo-desno nezrelo in otročje prcanje…

  4. Za zabavo in sprostitev se zdaj, ko je po internetu dosegljiv ves svet, ukvarjam s oddaljenimi otoki, ki so tudi izven glavnih ladijskih poti. Tak je recimo otok Sv. Helene v Južnem Atlantiku. Spada pod Združeno kraljestvo (Velika Britanija).
    Dolgoročni najem hiše stane mesečno 500-600€. Hiše, ki niso bog ve kaj, pa stanejo tudi do 150.000€. Plače so okoli 700€. Na otokih je vse dražje. Že v Dalmaciji, kaj šele “na koncu sveta”. Hmmm, Slovenija pa je v osrčju Evrope, zato so stanovanja predraga. Služijo brezsrčni ljudje (župan!!!), ki, recimo, zidajo v Ljubljani v Rožni dolini, ki je na barjanskih tleh, pretežke bloke, ki so prevec blizu eden drugega. Pravijo jim “vilabloki”, ki s svojo težo dvigujejo nivo podtalnice, tako da imajo ob močnejšem deževju v kletnih etažah poplave. Zdaj zidajo bloke na bivšem Habetovem bajerju, kjer je še danes vse mokro.
    Sam sem pred 50 leti rekel Ljubljana, nikoli več in odšel na podeželje. Ni mi žal.

    PS
    Od S. Helene pa še 2000km južneje. Tam je otok Tristan da Cunha (skoraj natančno v sredini med Južno Ameriko in Afriko), ki spada pod upravo Sv. Helene. 240 ljudi živi na njem in ne dovolijo priseljevanja.
    Malo za popestritev teme je bilo tole o otokih.

    • Se pravi se bolj splača preseliti v sredino Atlantika? :):) No saj ni treba tako daleč, v Sloveniji je ugodna preselitev v bolj odmaknjene regije ala kozjansko, Obsotelje, Kostelsko, Koroška, Suha Krajina. Ugodno je vprašanje pa je ali se finančno splača saj je potrebno všteti stroške prevoza na delo, službe so namreč večinoma v večjih mestih in Osrenjeslovenski regiji. Na koncu je veliko mladih obsojenih na najemniško tlako v Ljubljani.

  5. OSREDNJI VZROK SE TU POZABLJA !
    Nerazumljiva in že absurdna centralizacije države, pomeni koncentracijo denarja in zaposlitvenih možnosti na samo eno lokacijo to je Ljubljano in neposredno okolico.
    Posledica je koncentracija povpraševanja po stanovanjih na eni lokaciji, kar po ekonomskih zakonitostih privede do rasti cen stanovanj na tej lokaciji.
    Če dodamo še popolno neučinkovitost države in MO pri ustanavljanju stanovanjskih zadrug za mlade in dopuščanju da lahko špekulanti kontrolirajo ponudbo stanovanj, kar je na centralni in samo eni lokaciji bistveno lažje kot pri decentrt5aliziranih modelih, potem je rezultat tu.
    Za demokratično družbo pa je najbolj grozljivo to kar lepo opiše g Klančar ;”Absurd je, da srednji razred z davki plačuje socialna stanovanja v Ljubljani, medtem ko si sami komaj privoščijo nakup stanovanja. Na koncu socialci živijo v novo zgrajenem stanovanju v Ljubljani, slovenski srednji razred pa odplačuje neko staro luknjo na periferiji. Norost !”
    Sprememba sistema upravljanja z javnim denarjem skozi decentralizacijo zlast finančno bi zagotovila prerazporeditev javnega denarja in posledično povpraševanja. Z uravnoteženim povpraševanjem decentraliziranem na več lokacij bi se uravnale tudi cene stanovanj.
    Tako preprosto je to, a žal tega skoraj nihče ne razume.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime